Fármakoekonómika je veda, ki proučuje ekonomske vidike v procesu uporabe zdravil.[1] Ima pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev pri razvoju in uvajanju novega zdravila, pri načrtovanju in obdelavi terapevtskih in diagnostičnih strategij in pri optimalni uporabi omejenih virov v zdravstvu. Proučuje zdravstvene in ekonomske koristi ter stroške zdravljenja z zdravili in skuša podati osnove za čim boljšo izkoriščenost virov za zdravstveno varstvo v povezavi z zdravstvenimi koristmi, rezultati in kakovostjo življenja.[2]
Farmakoekonomika tako identificira, meri in primerja stroške zdravljenj z njihovimi izidi, ki pa niso le klinični, temveč tudi humanističnimi izidi. Klinični izidi lahko vključujejo učinkovitost strategije zdravljenja (na primer preprečevanje srčno-žilnih zapletov pri zdravilih za zniževanje povišanega krvnega tlaka), lahko pa tudi samo napovedne dejavnike (npr. nadzor krvnega tlaka), ki dobro napovedujejo dolgoročnejše učinke. Koncept humanističnih izidov se je razvil v novejšem času in vključuje vrednotenje kakovosti zdravja ter zadovoljstva bolnika z nivojem zdravstvenih storitev. Ta vrsta izidov podaja dodatni vpogled v bolnikovo zdravje v širšem pomenu besede. Pri oceni stroškov zdravljenja se ne upoštevajo le stroški zdravil, marveč tudi drugi neposredni in posredni stroški, na primer strošek priprave zdravila, strošek zdravljenja neželenih učinkov zdravila, strošek sistema zaradi bolnikove odsotnosti od dela ipd.[3]