Oksikam

Oksikámi so podskupina nesterodnih protivnetnih učinkovin,^[2] ki izkazujejo protivnetno, protibolečinsko in protivročinsko delovanje.^[3] V znatni meri se vežejo na plazemske beljakovine.^[1] Večina oksikamskih učinkovin neselektivno zavira encime ciklooksigenaze (COX). Izjema je meloksikam z nekoliko večjo selektivnostjo (10 : 1) za COX-2, kar pa je klinično pomembno le pri nižjih odmerkih.^[4]

Najbolj znana učinkovina iz skupine oksikamov je piroksikam.^[1] Drugi predstavniki so še ampiroksikam, droksikam, pivoksikam, tenoksiksam, lornoksikam^[1] in meloksikam.

Izoksikam so umaknili iz trga zaradi povzročanja hudih, tudi smrtnih kožnih reakcij.^[1]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4} Olkkola KT, Brunetto AV, Mattila MJ (Februar 1994). »Pharmacokinetics of oxicam nonsteroidal anti-inflammatory agents«. Clinical Pharmacokinetics. 26 (2): 107–20. doi:10.2165/00003088-199426020-00004. PMID 8162655.
2. ↑ Ivanova D, Deneva V, Nedeltcheva D, Kamounah FS, Gergov G, Hansen PE, Kawauchi S, Antonov L (Marec 2015). »Tautomeric transformations of piroxicam in solution: a combined experimental and theoretical study«. RSC Advances. England, UK: Royal Society of Chemistry. 5 (40): 31852–31860. doi:10.1039/c5ra03653d.
3. ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
4. ↑ Mutschler, Ernst; Gerd Geisslinger; Heyo K. Kroemer; Monika Schäfer-Korting (2001). Mutschler Arzneimittelwirkungen: Lehrbuch der Pharmakologie und Toxikologie ; mit einführenden Kapiteln in die Anatomie, Physiologie und Pathophysiologie [Mutster medicine effects: Textbook of pharmacology and toxicology; with introductory chapters in anatomy, physiology and pathophysiology] (v nemščini) (8 izd.). Stuttgart, Germany: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. str. 233. ISBN 3-8047-1763-2. OCLC 48723029. OL 12928661M.