Prezentizem

Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Običajno ima negativen prizvok, saj kljub temu, da je delavec fizično prisoten, to še ne pomeni, da je pri tem tudi učinkovit in motiviran za delo. Pogosto se ga povezuje z absentizmom, ki je v organizacijski literaturi bolj poznan in raziskan pojem^[1]. Prezentizem ima več vpliva na celokupno izgubo produktivnosti kot absentizem (po nekaterih ugotovitvah kar 1,8 krat^[2]), zaradi česar bi lahko uspešno obvladovanje vodilo do primerjalne prednosti ^[3]. Organizacije se prezentizma pogosto niti ne zavedajo ali mu ne pripisujejo zadostnega pomena, saj škodljive posledice niso vidne neposredno, temveč se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Najpogosteje se pokažejo kot vplivi na zdravje delavcev, ki imajo za posledico zmanjšanje produktivnosti^[1], kažejo pa se tudi kot stroški v smislu izgube efektivnega delovnega časa^[4].

1. ↑ ^{1,0 1,1} Kralj, A., Sedmak, M., Kotnik, V., Medica, K., Sekloča, P., Medarič, Z. in Simčič, B. (2011). Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije-Soča.
2. ↑ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije-Soča. (2011). Prezentizem: Izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih. Maribor: Soča.
3. ↑ Johns, G. (2010). Presenteeism in the workplace: A review and research agenda. Journal of Organizational Behavior, 31, 519-542.
4. ↑ Klachefsky, M. (2012). Understanding Presenteeism. Portland: Standard Insurance Company.