Terbiom

Ensampel a	Elven gymyk
Furvell gymyk	Tb
Dydhyas diskudhans	1843
Niver atomek	65
Elektronegedhegedh	1.2
Rann a	lanthanid, period 6
Restrennow kelmys war Gemmyn Wikimedia

Elven gemyk ew terbiom, niver 65 e'n Vosen Beriodek. Y arwodh ew Tb. An hanow a dheu dhort tre Ytterby en Sweden. Terbiom ew onan a beder elven henwys dhort an dre ma. Onan a'n elvednow dor-tanow po lanthanid ew. Nag eus radn vewoniethel dhe'n elven. Pur serrys ew polter ha kesstoffow terbiom dhe'n krohen ha lagasow.

Enyshes veu terbiom rag an kensa pres en 1843 gen Carl Gustaf Mosander [en] en Stockholm. Ev a gavas terbiom dhort dor yttria (ytriom oksid) . Chif moon terbiom, pekara'n elvednow lanthanid erel, ew monazit, bes en mynsow pur vunys (en acheson monazit - 0.05%). Askorrans ollvesek ew a-dro dhe 10 tonnas an vledhen, dre vras en China ha'n Statys Unys. Nag eus meur a dhevnydhyow dhe derbiom, drefen y vos mar danow ha kostek (pedergweyth pris platinom). Gnas goynt kesolkenyow terbiom ew aga bos hirheys po berrheys pan vo en park tednvenek, rag ensampel kemyskans a derbiom, dysprosiom ha horn (Tb_0.3Dy_0.5Fe₂), henwys terfenol-D. Kesolkenyow pekara hebma a ell synji meur a nerthedh, ha skiensydhyon a wra hwithrans rag gweles mar kalja terfenol-D oberi jynnow ha pompyow munys. Usys ew terbiom en laserow ha bollednow golow nerthedh isel.

Poos atomek terbiom ew 158.93, y boynt teudhi ew 1356°C ha'y boynt bryjyon ew 3120°C. Y dhosedh ew 8.23kg an liter. Olkan arhansek ew, medhel luck dh'y dreghi gen kollell.