AIM-9 Sidewinder | |
---|---|
![]() AIM-9L Sidewinder | |
Vrsta | izstrelek zrak-zrak |
Država izvora | ZDA |
Zgodovina uporabe | |
V uporabi | 1956–danes |
Zgodovina izdelave | |
Proizvajalec | Raytheon in RTX Corporation[d] |
V proizvodnji | September 1953 |
Značilnosti | |
Teža | 188 lb (85,3 kg)[1] |
Dolžina | 9 ft 11 in (3,02 m) |
Premer | 5 in (127,0 mm) |
Bojna glava | WDU-17/B |
Detonacijski mehanizem |
Induktivni senzor bližine Laserski senzor bližine (od AIM-9L dalje) |
Motor | Hercules/Bermite MK 36 Raketni motor na trdo gorivo |
Operativni doseg |
1,0 do 35,4 km |
Hitrost | Mach 2,7 |
Sistem vodenja |
Infrardeče (večina modelov) polaktivno radarsko (AIM-9C) |
Razpon kril |
11 in (279,4 mm) |
Gorivo | trdo gorivo |
Izstrelilna platforma |
Letalo |
AIM-9 Sidewinder je ameriški izstrelek zrak-zrak kratkega dosega. Razvila ga je ameriška mornarica in ga leta 1956 tudi uvedla v uporabo, leta 1964 pa jo je pričelo uporabljati tudi vojno letalstvo ZDA in tako zamenjalo svoje izstrelke AIM-4 Falcon, ki so bili problematični. Večina različic izstrelka Sidewinder je infrardeče (IR) vodenih. Sidewinder je najbolj uporabljan izstrelek zrak-zrak na zahodu, zgradili so več kot 110 000 raket, ki jih uporablja poleg ZDA še 27 drugih držav, nekatere ga tudi proizvajajo po licenci. Z AIM-9 naj bi bilo sestreljenih okrog 270 zrakoplovov. [2]Raketo poganja raketni motor na trdo gorivo, hitrost leta je okrog Mach 2.7, doseg pa do 35 kilometrov.
Prvi modeli izstrelkov Sidewinder so bili uporabljeni v času vietnamske vojne, kjer pa zaradi številnih pomanjkljivosti niso dosegli večjih uspehov. Kasnejše različice so te pomanjkljivosti odpravile in v kasnejših vojnah je bil njihov uspeh precej večji. Zaradi nenehnih posodobitev in možnosti prilagoditve je Sidewinder še vedno zelo popularen, čeprav so se v tem času pojavili modernejši izstrelki, ki naj bi ga zamenjali.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)