Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je latinica, katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta cirilica in grška abeceda, vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju.
Ime abeceda izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.
V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta latinice oz. natančneje gajice, 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav SSKJ že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.[1]