Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati. V enaki meri je agnosticizem zadržan do ateizma in trditev o neobstoju boga. Na splošno pa za agnosticizem velja, da ne pristaja na absolutne resnice in trenutno znanstveno nedokazljive trditve, kar pa ne pomeni, da ne dopušča možnosti, da se te trditve v prihodnosti izkažejo za pravilne.

Agnosticizem ni diametralno nasprotje doktrini gnosticizma – slednji je bolj versko gibanje. Toda agnosticizem je nasproten dogmatičnemu prepričanju o obstoju boga in je po drugi strani tudi nasprotje materialistični tezi o zanesljivih spoznanjih o materialnem svetu.

Izraz »agnosticizem« in soroden izraz »agnostik« je leta 1869 skoval angleški biolog, Darwinov prijatelj in njegov goreči zagovornik ter popularizator znanosti Thomas Henry Huxley; v širšem pomenu se uporablja za tiste, ki so neprepričani ali nezavezani glede verskih resnic, denimo o obstoju božanskega.