Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Ahemenidi
| Rodbina Ahemenidov 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 | |
|---|---|
 kraljeva standarda (šahbaz (ptič) | |
| Mesto izvora | Perzija |
| Nazivi | Perzijski šah
|
| Posestva | Ahemenidsko cesarstvo |
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides)[1] je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
| Zgodovina Irana in Perzije |
|---|
| Medijsko cesarstvo (728–550 pr. n. št.) |
| Ahemenidsko cesarstvo (648–330 pr. n. št.) |
| Selevkidsko cesarstvo (312-47 pr. n. št.) |
| Partsko cesarstvo (247 pr. n. št.-224 n. št.) |
| Sasanidsko cesarstvo (226–650) |
| Samanidi |
| Buvajhidi |
| Seldžuško cesarstvo |
| Horezmski imperij |
| Ilkhanat |
| Safavidi |
| Zandi |
| Kadžarsko cesarstvo |
| Pahlavi |
| Iranska revolucija |
| Islamska republika Iran (1980– ) |
Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla.
Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.
Previous Page Next Page
