Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa. Albedo pove, kolikšen del vpadne svetlobe se odbije od površine telesa. Ime izhaja iz latinske besede »albus«, ki pomeni belina.
Albedo se izraža kot razmerje med odbito svetlobo s površine in vpadno svetlobo, s katero se na to površino sveti. Je brezrazsežna količina, zato se ga lahko izrazi v odstotkih. Albedo zavzame vrednosti med 0 in 1 oziroma med 0 % in 100 %. Albedo 0 pomeni, da telo ne odbija svetlobe, torej vso svetlobo absorbira (je idealno črno telo), albedo 1 pa ima telo, ki svetlobo popolnoma odbija (je idealno belo telo).
Albedo je odvisen od frekvence vpadne svetlobe. Odvisen je tudi od smeri vpadne svetlobe.
Albedo je pomembna količina predvsem v klimatologiji in astronomiji (opazovanje nebesnih teles). Povprečen albedo Zemlje znaša med 0,30 in 0,39 zaradi ozračja, a se krajevno močno spreminja zaradi različnih geoloških in okoljskih značilnosti površja.[1].
Pojem albedo je v optiko vpeljal Johann Heinrich Lambert leta 1760 v svojem delu Photometria.