Apis

Apis
Bog moči in plodnosti
Kip Apisa, 13. dinastija (Louvre)
Ime v hieroglifih	ali ali ali
Kultno središče	Memfis
Simbol	bik

Apis ali Hapis (alternativno črkovanje Hapi-Ankh)^[1] je bil sveti bik, ki so ga častili predvsem v Memfisu in njegovi okolici. Bil je sin boginje Hator in najvišje božanstvo panteona Starega Egipta. Sprva je imel pomembno vlogo v njenem čaščenju, bil žrtvovan in ponovno rojen. Kasneje je služil kot posrednik med ljudmi in pomembnimi božanstvi, prvotno s Ptahom, kasneje z Ozirisom in nato z Atumom.^[2]

Apis je bil najpomembnejši od vseh svetih živali. Grški in rimski pisci so veliko pisali o njem, zlasti o božjih znamenjih na njegovi koži (trikotna bela lisa na čelu in bela lisa v obliki mesečevega krajca na desni strani trupa), po katerih so v črnem teletu prepoznali novega Apisa, njegovem dojemanju kot žarku iz nebes, njegovem templju v Memfisu (Apienion) z dvoriščem za njegovo razvedrilo, načinu prerokovanja iz njegovega obnašanja, njegovi smrti, objokovanju njegove smrti, dragemu pogrebu in veselju po celi deželi, ko so našli novega Apisa. Apisov tempelj v Memfisu je stal neposredno ob Ptahovem templju. Njegovo izpuščanje skozi vzhodna vrata je spremljal poseben obred za blagoslavljanje polj in čred. Mrtvega Apisa so odnesli skozi zahodna vrata. V času Novega kraljestva so ga balzamirali in pokopali v Serapeumu. Pokop je bil največji praznik njegovega čaščenja.

Izkopavanja Augusta Mariettea v Serapeumu v Sakari so razkrila grobnice več kot šestdeset svetih bikov iz obdobja od Amenhotepa III. do Ptolemajske dinastije. Na začetku je bila vsaka žival pokopana v svoji grobnici s kapelo nad njo.

1. ↑ Egipčanski hieroglifi ⟨ḥjpw⟩, rekonstruirano kot staroegipčansko */ˈħujp?w/ (z neznanim zadnjim samoglasnikom), srednjeegipčansko ˈħeʔp(?w), koptsko ϩⲁⲡⲉ/ⲓ,
2. ↑ Virtual Egyptian Museum.