Apollo 11

Apollo 11

Buzz Aldrin na Luni, kot ga je fotografiral Neil Armstrong (Armstronga je mogoče skupaj z Zemljo videti v odsevu vizirja,[1] lunarni modul Orel in ameriška zastava)
Znak odprave
Podatki odprave[2]
Ime odprave	Apollo 11
Oznaka	1969-059A
Servisni modul	SM-107
Lunarni modul	LM-5 klicni znak Eagle masa 16.448 kg
Posadka	3
Raketa nosilka	Saturn V SA-506
Izstrelitvena ploščad	LC 39A Kennedyjevo vesoljsko središče, Florida, ZDA
Izstrelitev	16. julij 1969 13:32:00 UTC
Pristanek na Luni 20. julij 1969   20:17:40 UTC Morje tišine 0° 40' 26,69" N   23° 28' 22,69" E (glede na Zemljin koordinatni sistem IAU)
Čas zunaj plovila	2h 36min 40s
Čas na površju Lune	21h 31min 20s
Masa Luninega vzorca	21,55 kg
Število Luninih tirov	30
Čas CSM v Luninem tiru	2d 11h 30min 25,79s
Pristanek	24. julij 1969 16:50:35 UTC 13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.150°W / 13.317; -169.150
Trajanje odprave	8d 3h 18min 35s
Slika posadke
L-D: Armstrong, Collins, Aldrin
Sorodne odprave
Predhodna odprava Naslednja odprava Apollo 10 Apollo 12

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Po nekaj urah priprave je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

»To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.« (angleško That is one small step for man, one giant leap for a mankind.).

Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Postavila sta ameriško zastavo in opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

»Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej so bili tudi datum ter podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Na Luni sta preživela 2 uri in 31 minut. Z zgornjim delom lunarnega modula sta se s podnožja, ki je ostalo na Luni, izstrelila proti komandni kapsuli. Spajanje z njo je trajalo 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se člani odprave vrnili na Zemljo in pristali na Tihem oceanu. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največjih časti je bil deležen Armstrong, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je prejel drugod. Ob naslednjih odpravah Apolla je zanimanje javnosti upadlo in so program ukinili.

1. ↑ Byrne., Dave (8. julij 2019). »Apollo 11 Image Library«. hq.nasa.gov. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2020. Pridobljeno 10. junija 2021.
2. ↑ Orloff, Richard W. »Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)« (v angleščini). NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 5. oktobra 2008.