Arabski polotok

Arabski polotok
ٱلْجَزِيرَة ٱلْعَرَبِيَّة (arabsko)
شِبْه ٱلْجَزِيرَة ٱلْعَرَبِيَّة (arabsko)

Površina	3.237.500 km²
Št. prebivalcev	ok. 86.221.765
Gostota naseljenosti	ok. 26,6 /km2
HDI	0,788 (2018) high
Demonim	Arabec / Arabka
Države	Bahrajn ([1])  Irak samo južni del  Jordan samo južno del  Kuvajt  Oman  Katar  Saudova Arabija  Združeni arabski emirati  Jemen brez arhipelaga Sokotra
Največja mesta	10 največjih mest na Arabskem polotoku Rijad Džeda Dubaj Abu Dabi Kuvajt (mesto) Meka Sana Doha Maskat Šarja

Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči. S 3.237.500 km² je Arabski polotok največji polotok na svetu.^[2][3]

Geografsko gledano Arabski polotok vključuje Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate (ZAE) in Jemen (brez Sokotre) ter južne dele Iraka in Jordanije.^[4] Največja med njimi je Saodova Arabija. V klasični dobi so južni deli današnje Sirije, Jordanije in Sinajskega polotoka prav tako veljali za dele Arabije (glej Arabia Petraea).

Arabski polotok je nastal kot posledica preloma Rdečega morja pred 56 do 23 milijoni let in meji na Rdeče morje na zahodu in jugozahodu, Perzijski in Omanski zaliv na severovzhodu, Levant in Mezopotamijo na severu ter Arabsko morje in Indijski ocean na jugovzhodu. Polotok ima ključno geopolitično vlogo v arabskem svetu in po svetu zaradi velikih zalog nafte in zemeljskega plina.

Pred moderno dobo je bila regija razdeljena predvsem na štiri različne regije: osrednjo planoto (Nadžd in Al-Jamama), južno Arabijo (Jemen, Hadramaut in Oman), Al-Bahrain (Vzhodna Arabija ali Al-Hasa) in Hedžas (Tihama za zahodno obalo), kot ga je opisal Ibn al-Faqih.^[5]

1. ↑ Kot otoška država Bahrajn tehnično ni del Arabskega polotoka, temveč del nekoliko večje geopolitične regije, imenovane Arabija.
2. ↑ Niz, Ellen Sturm (10. april 2006). Peninsulas (v angleščini). Capstone. str. 19. ISBN 9780736861427.
3. ↑ McColl, R. W. (14. maj 2014). Encyclopedia of World Geography (v angleščini). Infobase Publishing. ISBN 9780816072293. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2021. Pridobljeno 19. maja 2020.
4. ↑ Cohen, Saul Bernard (2003). Geopolitics of the World System. Rowman & Littlefield. str. 337. ISBN 9780847699070. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.
5. ↑ Ibn al-Faqih (ok. 903). Mukhtasar Kitab al-Buldan (v arabščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2021. Pridobljeno 20. aprila 2021.