Argos (mesto)

Argos Άργος
Argos Lega v Grčiji
Koordinati: 37°37′0″N 22°43′0″E / 37.61667°N 22.71667°E / 37.61667; 22.71667
Pokrajina	Peloponez
Prefektura	Argolida
Površina
• Urbano	138.138 km2
Nadm. višina	42 m
Prebivalstvo  (2011)
• Urbano	22.209
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	+1
Poštna številka	21200
Omrežna skupina	2751
Spletna stran	www.argos.gr

Argos (grško Άργος, Árgos [arɣos]; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji. Od reforme lokalne samouprave 2011 je bila del občine Argos - Mikines, s katero je občinska enota. ^[1] Argos je 11 km oddaljen od Navpliona, ki je bilo njegovo zgodovinsko pristanišče. Naselje je zelo staro, saj je bil Argos neprekinjeno naseljen vsaj zadnjih 7000 let.^[2] Mesto je del mreže najstarejših evropskih mest.^[3]

Prebivalci mesta Argos so Argejci, vendar pa se ta izraz najpogosteje uporablja za tiste antične Grke, ki so napadli mesto Trojo v času trojanske vojne, mnogi so namreč prihajali iz Argosa.

Na strateški lokaciji na rodovitni ravnici Argolidi je bil glavna postojanka v mikenski dobi. V klasični antiki je bil močan tekmec Šparti za prevlado na Peloponezu, vendar so se ga pozneje izogibale druge grške mestne državice, ko je ostal nevtralen v grško-perzijskih vojnah. Danes so v mestu številni antični spomeniki, najbolj znan je Herajon v Argosu. Kmetijstvo (predvsem pridelava citrusov) je temelj lokalnega gospodarstva.

Leta 700 pred našim štetjem je v njem živelo najmanj 5000 ljudi, v 4. stoletju pred našim štetjem pa celo 30.000 ljudi.^[4]

1. ↑ Kallikratis law Arhivirano 2018-06-12 na Wayback Machine. Greece Ministry of Interior
2. ↑ Bolender, Douglas J. (17. september 2010). Eventful Archaeologies: New Approaches to Social Transformation in the Archaeological Record. SUNY Press. str. 121–. ISBN 978-1-4384-3423-0. Pridobljeno 1. januarja 2011.
3. ↑ MAETN (1999). »diktyo«. classic-web.archive.org. Arhivirano iz prvotnega dne 22. oktobra 2005. Pridobljeno 19. maja 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
4. ↑ 37 Geology and Settlement: Greco-Roman Patterns, str. 124, 37, na Google Knjige