Armensko kraljestvo (antika)

Kraljestvo Armenija Մեծ Հայք
331 pr. n. št.–428
Zastava
Armenija je največja pod Tigranom Velikim, 69 pr. n. št. (vključno vazali)
Glavno mesto	Armavir (331–210 pr. n. št.) Ervandašat (210–176 pr. n. št.) Artašat (176–77 pr. n. št.; 69–120 n. št.) Tigranocerta (77–69 pr. n. št.) Vagharšapat (120–330) Dvin (336–428)
Skupni jeziki	armenščina grščina aramejščina srednja perzijščina partščina iranski jeziki
Religija	armenski politeizem, Zaratustrstvo [1][2] 3. st. pr. n. št. – 301 n. št. krščanstvo (Armenska apostolska cerkev) : od 301 n. št.
Vlada	Monarhija
• 321–317 pr. n. št.	Orontes III.
• 422–428	Artaksij IV.
Zgodovinska doba	antika, srednji vek
• Satrapija Armenija	c. 533 pr. n. št.
• Orontes III.	331 pr. n. št.
• bitka pri Rhandeiji	61 n. št.
• krščanstvo narodna religija	301 n. št.
• Bizantinska Armenija	387
• Perzijska Armenija	428
Valuta	Taghand
Predhodnice Naslednice Satrapija Armenija Bizantinska Armenija Perzijska Armenija
Redgate, Anne Elizabeth (2000). The Armenians. Wiley-Blackwell. str. 7. ISBN 0-631-22037-2.

Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije^[3] ali preprosto Velika Armenija (armensko Մեծ Հայք, latinizirano: Mets Hajk^[4], latinsko Armenia Maior), je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr. n. št. do 428 n. št. Njegova zgodovina je razdeljena na zaporedne vladavine treh kraljevih rodbin: Orontidov (321 pr. n. št. - 200 pr. n. št.),^[5][6] Artaksiadov (189 pr. n. št. –12. n. št. ) in Arsakidov (52–428).

Izvor kraljestva leži v eni od satrapij perzijskega Ahemenidskega cesarstva, imenovane Armenija (Satrapija Armenija), ki je nastala iz ozemlja kraljevine Ararat (860 pr. n. št. – 590 pr. n. št.), potem ko jo je osvojilo Medijsko cesarstvo leta 590 pr. n. št. Satrapija je postala kraljestvo leta 321 pr. n. št., v času vladavine rodbine Orontidov po osvojitvi Perzije s strani Aleksandra Velikega, ki je bila nato vključena kot eno helenističnih kraljestev Selevkidskega cesarstva.

Pod Selevkidi (312–63 pr. n. št.) je bil armenski prestol razdeljen na dva dela - Armenia Maior in Sofene - oba sta prešla na člane rodbine Artaksiadov leta 189 pr. n. št. Med vzhodno širitvijo Rimske republike je Kraljevina Armenija pod Tigranom Velikim, od 83. do 69. pr. n. št., dosegla svoj vrhunec, potem ko je ponovno vključila Sofene in osvojila preostala ozemlja propadajočega Selevkidskega cesarstva ter tako učinkovito končala svoj obstoj in Armenijo postavila za kratko obdobje kot imperij, dokler ga ni leta 69 osvojil Rim. Preostali kralji Artaksiadov so vladali kot Rimski vazali, dokler jih leta 12 niso strmoglavili zaradi zavezništva z glavnim rivalom Rima v regiji, Partskim cesarstvom.

Med rimsko-partskimi vojnami je bila v Armeniji ustanovljena rodbina Arsakidov, ko je bil Tiridat I. Armenski, član partske rodbine Arsakidov, leta 52 razglašen za kralja Armenije. Armenija je v večini svoje zgodovine v tem obdobju močno tekmovala med Rimom in Parti in armensko plemstvo je bilo razdeljeno med prorimske, propartske ali nevtralne. Od leta 114 do 118 je Armenija na kratko postala provinca rimskega cesarstva pod cesarjem Trajanom. Kraljevina Armenija je pogosto služila kot država stranka ali vazal na meji obeh velikih imperijev in njihovih naslednikov, bizantinskega in sasanidskega cesarstva. Leta 301 je Tiridat III. Armenski razglasil krščanstvo za državno religijo Armenije, s čimer je Armensko kraljestvo postalo prva država, ki je uradno sprejela krščanstvo.

Med bizantinsko-sasanidskimi vojnami je bila Armenija leta 387 končno razdeljena na Bizantinsko Armenijo in leta 428 na perzijsko satrapijo Armenijo.

1. ↑ Mary Boyce. Zoroastrians: Their Religious Beliefs and Practices Psychology Press, 2001 ISBN 0415239028 p 84
2. ↑ Russel, James R. (1987). Zoroastrianism in Armenia (Harvard Iranian series). Harvard University, Department of Near Eastern Languages and Civilizations. ISBN 978-0674968509.
3. ↑ »Kingdom of Greater Armenia«. Oxford University Press. Pridobljeno 20. novembra 2013.
4. ↑ Adontz, Nicolas (1970). The Reform of Justinian Armenia. Lisbon: Calouste Gulbenkian Foundation. str. 310.
5. ↑ Mach Chahin (2001). Kingdom of Armenia. Surrey: Routledge. p185–190.
6. ↑ »Armenia - Geography & History«. britannica.com. Pridobljeno 27. marca 2018.