Auckland Tāmaki Makaurau (maorsko) | |||
---|---|---|---|
Z vrha z leve proti desni: Auckland CBD, Pristaniški most, Albertov park, Palm Beach na otoku Waiheke, Aucklandski muzej vojnega spomina, stolnica sv. Patricka | |||
| |||
Vzdevki: | |||
Koordinati: 36°50′26″S 174°44′24″E / 36.84056°S 174.74000°E | |||
Država | Nova Zelandija | ||
Otok | Severni otok | ||
Regija | Auckland | ||
Naselitev maorov | ok. 1350 | ||
Naselitev Evropejcev | 1840 | ||
Poimenovano po | George Eden, 1. vojvoda Aucklandski | ||
Novozelandski parlament | Volilni okraji
Auckland Central Botany East Coast Bays Epsom Hauraki-Waikato (Māori) Kaipara ki Mahurangi Kelston Māngere Manurewa Maungakiekie Mount Albert Mount Roskill New Lynn North Shore Northcote Pakuranga Panmure-Ōtāhuhu Papakura Port Waikato Takanini Tāmaki Tāmaki Makaurau (Māori) Te Atatū Te Tai Tokerau (Māori) Upper Harbour Whangaparāoa | ||
Lokalni sveti | List
| ||
Upravljanje | |||
• Telo | Aucklandski svet | ||
• Župan | Wayne Brown | ||
• Namestnik župana | Desley Simpson | ||
• Poslanci | Predstavniki
Jacinda Ardern (Laburistična stranka) Andrew Bayly (Nacionalna stranka) Simeon Brown (Nacionalna stranka) Judith Collins (Nacionalna stranka) Kelvin Davis (Laburistična stranka) Shanan Halbert (Laburistična stranka) Peeni Henare (Laburistična stranka) Neru Leavasa (Laburistična stranka) Christopher Luxon (Nacionalna stranka) Nanaia Mahuta (Laburistična stranka) Mark Mitchell (Nacionalna stranka) Simon O'Connor (Nacionalna stranka) Chris Penk (Nacionalna stranka) Priyanca Radhakrishnan (Laburistična strsnka) Deborah Russell (Laburistična strank) Jenny Salesa (Laburistična stranka) Carmel Sepuloni (Laburistična stranka) David Seymour (ACT New Zealand) William Sio (Laburistična stranka) Erica Stanford (Nacionalna stranka) Chlöe Swarbrick (Zelena stranka) Phil Twyford (Laburistična stranka) Vanushi Walters (Laburistična stranka) Simon Watts (Nacionalna stranka) Arena Williams (Laburistična stranka) Michael Wood (Laburistična stranka) | ||
Površina | |||
• Urbano | 607,10 km2 | ||
Nadm. višina | 0 m | ||
Najvišja | 196 m | ||
Prebivalstvo (prebivalcevjunij 2022)[4] | |||
• Urbano | 1.440.300 prebivalcev | ||
• Regionalno/metro | 1.695.200 prebivalcev | ||
• Demonim | Aucklandčan Aucklandčanka | ||
Časovni pas | UTC+12:00 (NZST) | ||
• Poletni | UTC+13:00 (NZDT) | ||
Poštna(e) številka(e) | 0600–2699 | ||
Omrežna skupina | 09 | ||
Lokalni iwi | Ngāti Whātua, Tainui, Ngāti Ākarana (vseplemenski) | ||
GDP | 126,917 milijarde NZD[5] | ||
GDP per capita | 71,978 NZD[5] | ||
Spletna stran | www |
Auckland (maorsko Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji. Auckland ima približno 1.440.300 prebivalcev (junij 2022).[4] Leži v širši Aucklandski regiji — območje pod upravo Aucklandskega sveta — ki vključuje zunanja ruralna območja in otoke v zalivu Hauraki, in ima skupno prebivalstvo 1.695.200 prebivalcev. Čeprav še vedno tvorijo večino aucklandskega prebivalstva Novozelandski Evropejci, je mesto v poznem 20. stoletju postalo večkulturno in svetovljansko, pri čemer so Azijci leta 2018 predstavljali 31 odstotkov prebivalstva.[6] Auckland ima četrto največje v tujini rojeno prebivalstvo na svetu, pri čemer se je 39 odstotkov prebivalcev rodilo v čezmorskih državah. S številnimi pacifiškimi Novozelandci je mesto tudi dom največje etnične polinezijske skupnosti na svetu.[7] Maorsko ime za Auckland je Tāmaki Makaurau, kar pomeni »Tāmaki, ki si ga želijo mnogi« in se nanaša na zaželenost naravnih virov in geografskih danosti mesta.[8]
Auckland leži med zalivom Hauraki na vzhodu, gorovjem Hunua na jugovzhodu, pristaniščem Manukau na jugozahodu ter gorovjem Waitākere in manjšimi hribovji na zahodu in severozahodu. Okoliško hribovje pokriva deževni gozd, pokrajina pa je posejana s 53 vulkanskimi središči, ki tvorijo Aucklandsko vulkansko polje. Osrednji del urbanega območja stoji na ožini med pristaniščem Manukau v Tasmanskem morju in pristaniščem Waitematā ob Tihem oceanu. Auckland je eno od redkih mest na svetu, ki imajo pristanišče na dveh ločenih vodnih telesih.
Aucklandska ožina je bila prvič poseljena okoli leta 1350 in je bila cenjena zaradi bogate in plodne zemlje. Maorsko prebivalstvo na območju naj bi pred prihodom Evropejcev doseglo 20.000 oseb.[9] Po ustanovitvi britanske kolonije leta 1840 je William Hobson, takratni namestnik guvernerja, Auckland izbral kot njeno novo prestolnico. Območje je poimenoval po Georgeu Ednu, vojvodi Aucklandskem, britanskim prvim admiralu. Maorsko-evropski konflikt glede zemlje na območju je v sredini 19. stoletja pripeljal do vojne. Leta 1865 je Auckland kot glavno mesto zamenjal Wellington, vendar je Auckland še naprej rastel, sprva zaradi pristanišča ter gozdarjenja in kopanja zlata v zaledju, pozneje pa zaradi pašnega kmetovanja (zlasti mlečnega) v okolici ter proizvodnje v samem mestu.[10] Večino zgodovine je bilo to največje mesto države. Danes je aucklandska centralna poslovna četrt vodilno novozelandsko gospodarsko središče. Mesto ima tudi cvetočo kulturo, ki je vplivala na druge po svetu, združujočo živahno umetniško sceno in bogato večkulturno zgodovino.[11][12]
Univerza v Aucklandu, ustanovljena leta 1883, je največja univerza Nove Zelandije. Pomembne turistične znamenitosti mesta so narodnozgodovinske lokacije, festivali, scenske umetnosti, športne dejavnosti in različne kulturne ustanove, kot so Aucklandski vojni spominski muzej, Muzej transporta in tehnike, Aucklandska umetnostna galerija Toi o Tāmaki. Njegove arhitekturne znamenitosti so Pristaniški most, mestno hišo, stavba trajektnega terminala in stolp Sky Tower, ki je najvišji stolp in najvišja stavba na južni polobli.[13] Mesto oskrbuje Aucklandsko letališče, ki ga na mesec obiščeta približno 2 milijona potnikov. Čeprav gre za eno najdražjih mest na svetu,[14] je Auckland prepoznan kot eno najprijetnejših mest za bivanje, leta 2019 na tretjem mestu po Mercerjevi anketi kakovosti življenja in na prvem mestu po oceni Global Liveability Ranking revije The Economist.[15][16][17]