Baker

Baker, ₂₉Cu

Baker
Izgovarjava	IPA: [ˈbaːkər]
Videz	rdeče-oranžen metaličen sijaj
Standardna atomska teža Ar, std(Cu)	63,546(3)[1]
Baker v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Cu ↓ Ag nikelj ← baker → cink
Vrstno število (Z)	29
Skupina	skupina 11
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1084,62 °C
Vrelišče	2562 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,96 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,02 g/cm3
Talilna toplota	13.26 kJ/mol
Izparilna toplota	300,4 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,440 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.236 1.388 1.580 1.816 2.131 2.561
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,90
Ionizacijske energije	1.: 745,5 kJ/mol 2.: 1957,9 kJ/mol 3.: 3555 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 128 pm
Kovalentni polmer	132±4 pm
Van der Waalsov polmer	140 pm
Spektralne črte bakra
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	(ojačan) 3810 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek	16,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	401 W/(m⋅K)
Električna upornost	16,78 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost	−5,46·10−6 cm3/mol[4]
Youngov modul	110–128 GPa
Strižni modul	48 GPa
Stisljivostni modul	140 GPa
Poissonovo razmerje	0,34
Mohsova trdota	3,0
Trdota po Vickersu	343–369 MPa
Trdota po Brinellu	235–878 MPa
Številka CAS	7440-50-8
Zgodovina
Poimenovanje	po Cipru, glavnemu rudniškemu področju v rimski dobi (Cyprium)
Odkritje	Bližnji vzhod (9000 pr. n. št.)
Simbol	"Cu": iz lat. cuprum
Najpomembnejši izotopi bakra
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 63Cu 69,15% stabilen 64Cu sint. 12,70 h ε 64Ni β− 64Zn 65Cu 30,85% stabilen 67Cu sint. 61,83 h β− 67Zn
Kategorija: Baker prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz latinsko cuprum) in atomskim številom 29. Je mehka, voljna in gnetljiva kovina z zelo visoko toplotno in električno prevodnostjo. Sveže izpostavljena površina čistega bakra ima rožnato oranžno barvo. Baker se uporablja kot prevodnik toplote in električne energije, kot gradbeni material in kot sestavina različnih kovinskih zlitin, kot recimo s srebrom v nakitu, kupronikelj za izdelavo pomorske opreme in kovancev in konstantan za merilnike in termočlene v termometrih.

Baker je ena redkih kovin, ki se v naravi pojavlja neposredno kot uporabna kovina. To je imelo za posledico zelo zgodnjo uporabo po svetu, začenši z osmim tisočletjem pred našim štetjem. Par tisoč let kasneje je bil baker prva kovina, ki so jo talili iz sulfidnih rud (okoli 5000 pr. n. št.) in tudi kot prva kovina, ki so jo vlivali v kalup (okoli 4000 pr. n. št.). Kasneje, okoli 3500 pr. n. št., so ga namerno zlivali z drugo kovino, kositrom, ter tako pridobivali bron.

Spojine, ki jih pogosto najdemo, so bakrove (II) soli, ki pogosto dajejo modre ali zelene barve mineralom, kot so azurit, malahit in turkiz, in ki so jih v preteklosti pogosto uporabljali kot pigmente.

Baker, ki se uporablja v stavbah, običajno za kritino, oksidira in tvori zeleno patino. Baker se včasih uporablja v dekorativni umetnosti, tako v svoji osnovni kovinski obliki kot v spojinah in pigmentih. Bakrove spojine se uporabljajo kot bakteriocidi, fungicidi in sredstva za zaščito lesa.

Baker je bistven za vse žive organizme kot prehranski mineral v sledovih, ker je ključna sestavina encimskega kompleksa citokrom c oksidaze. Pri mehkužcih in rakih je baker sestavni del krvnega pigmenta hemocianina, ki ga je v ribah in drugih vretenčarjih nadomestil z železom kompleksiran hemoglobin. Pri ljudeh baker najdemo predvsem v jetrih, mišicah in kosteh. ^[5] Odraslo človeško telo vsebuje med 1,4 in 2,1 mg bakra na kilogram telesne teže.^[6]

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Moret, Marc-Etienne; Zhang, Limei; Peters, Jonas C. (2013). »A Polar Copper–Boron One-Electron σ-Bond«. J. Am. Chem. Soc. 135 (10): 3792–3795. doi:10.1021/ja4006578. PMID 23418750.
3. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2011.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
5. ↑ Johnson, MD PhD, Larry E., ur. (2008). »Copper«. Merck Manual Home Health Handbook. Merck Sharp & Dohme Corp., a subsidiary of Merck & Co., Inc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2016. Pridobljeno 7. aprila 2013.
6. ↑ »Copper in human health«.