Boeing 787

Boeing 787 Dreamliner
Prvi All Nippon Airways Boeing 787
Vloga	širokotrupno dvomotorno reaktivno potniško letalo
Izvor	ZDA
Proizvajalec/-ci	Boeing Commercial Airplanes
Krstni polet	15. december 2009
Predstavljen	26. oktober 2011, z All Nippon Airways
Status	v proizvodnji, v uporabi
Glavni uporabniki	All Nippon Airways Japan Airlines United Airlines Air India
Izdelovan	2007 do danes
Število izdelanih	73 (julij 2013)
Cena programa	US$32 billion (Boeing's expenditure as of 2011)[1]
Cena enote	787-8: US$211.8 million (2013)[2] 787-9: US$249.5 million (2013)[2] 787-10: US$288.7 million (2013)[2]

Boeing 787 Dreamliner je srednje veliko širokotrupno letalo ameriškega proizvajalca Boeing Commercial Airplanes. Po navadi ima 220-330 sedežev in je najbolj varčno Boeingovo letalo. Porabi približno 20-30 odstotkov manj goriva kot sedanja letala enake velikosti. Velja za prvo potniško letalo, ki primarno uporablja kompozitne materiale, kot so ogljikova vlakna. Letalo uporablja več električnih sistemov kot sedanja letala, npr. električni sistem dovajanja zraka v kabino. Pritisk zraka v kabini je večji kot pri tekmecih, kar omogoča bolj prijeten let. Povečali so tudi okna in namestili električne sisteme za zasenčevanje.

Do uradne predstavitve leta 2007 je zbral 677 naročil, kar je rekord za širokotrupna letala. Do leta 2013 je zbral 890 naročil od 58 strank, od česar je dobavil 73 letal. Boeing 787 je imel ob vstopu težave z litij-ionsko baterijo, zato je bil nekaj časa prizemljen. Litij-ionska baterija je lažja od trenutno uporabljenih nikelj-kadmijevih, vendar ima težave s pregrevanjem. 27. aprila 2007 se je 787 vrnil v redno uporabo.

Letalo 787 so zasnovali zaradi težnje letalskih družb k manjši porabi goriva, manj vpliva na okolje s škodljivimi emisijami in precej nižjimi operativnimi stroški. Prav zaradi teh razlogov je propadel Boeingov predlog Boeing Sonic Cruiser, ki bi letel pri Machu 0.95, vendar bi bila večja tudi poraba goriva. Boeing 787 se je najprej imenoval 7E7, po približno 500.000 spletnih glasovih so ga preimenovali v 787 Dreamliner.

Boeing je letalo zasnoval precej drugače kot trenutna aluminijsta letala, ki uporabljajo kovice. Namesto tega je uporabil sodčkasto konstrukcijo iz enega dela. Letalo naj bi bilo sposobno 330-minutnega ETOPS, kar pomeni da lahko v primeru odpovedi enega motorja leti največ 330 minut na enem motorju do najbližjega letališča. To pomeni, da lahko leti po skoraj celotni zemeljski obli brez limitacij. Pred uvedbo ETOPS-a so lahko dvomotorna letala letela največ uro na enem motorju do najbližjega letališča, kar je pri letih na daljše razdalje resno omejevalo uporabo bolj ekonomičnih dvomotornih letal.

Boeing 787 je prvo letalo, ki ima enake vmesnike za motorje RR Trent ali GENX. Precejšen del letala izdelajo v tujini na Japonskem, Italiji, Franciji, Indiji in drugje. Letalo do končne konfiguracije sestavijo v kraju Everett, Washington, kjer sestavljajo trenutno vsa Boeingova širokotrupna letala. Drugo proizvodno linijo bodo odprli v North Charlestonu, Carolina.

1. ↑ Gates, Dominic (24. september 2011). »Boeing celebrates 787 delivery as program's costs top $32 billion«. Seattle Times. Pridobljeno 26. septembra 2011.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2} »Boeing Commercial Airplanes prices«. Boeing. Pridobljeno 15. avgusta 2013.