Boris Nikolajevič Jelcin Бори́с Никола́евич Е́льцин | |
---|---|
1. predsednik Ruske federacije | |
Na položaju 10. julij 1991 – 31. december 1999 | |
Naslednik | Vladimir Putin |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 1. februar 1931[1][2][…] Butka[d] |
Smrt | 23. april 2007[4][1][…] (76 let) Moskva[5] |
Politična stranka | KPSZ |
Zakonci | Naina Jelcin |
Poklic | gradbeni inženir, politik, gradbenik |
Podpis |
Boris Nikolajevič Jelcin (rusko Бори́с Никола́евич Е́льцин), ruski politik, * 1. februar 1931, vas Butka, Sverdlovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 23. april 2007, Moskva, Rusija.
Bil je prvi predsednik Ruske federacije, od leta 1991 do 1999. Od leta 1961 do 1990 je bil tudi član Komunistične partije Sovjetske zveze. Kasneje je bil politično neodvisen, v tem času pa je veljal za ideološko usklajenega z liberalizmom in ruskim nacionalizmom.
Jelcin se je rodil v Butki v Uralskem federalnem okrožju v revni družini. Odraščal je v Kazanu, Tatar ASSR. Po študiju na Uralski državni tehnični univerzi je delal v gradbeništvu. Po vstopu v komunistično partijo se je povzpel po njenih poteh in leta 1976 postal prvi sekretar partijskega območnega komiteja Sverdlovsk. Jelcin je bil sprva zagovornik reform perestrojke sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Kasneje je kritiziral reforme in pozval k prehodu na večstrankarsko predstavniško demokracijo. Leta 1987 je bil prvi, ki je odstopil iz vodstvenega politbiroja stranke, kar je potrdilo njegovo priljubljenost kot osebnost proti establišmentu. Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika ruskega vrhovnega sovjeta, leta 1991 pa za predsednika Ruske Sovjetske Federativne Socialistične republike (RSFSR). Jelcin se je povezal z različnimi neruskimi nacionalističnimi voditelji in je decembra istega leta prispeval k formalnemu razpadu Sovjetske zveze. Z razpadom Sovjetske zveze je nastala Ruska federacija. Po tem prehodu je Jelcin ostal na funkciji predsednika. Kasneje je bil ponovno izvoljen na volitvah leta 1996, za katere so kritiki trdili, da so vsesplošno pokvarjene.
Jelcin je preoblikoval rusko poveljniško gospodarstvo v kapitalistično tržno gospodarstvo z uvedbo ekonomije, tržnega menjalnega tečaja, privatizacije po vsej državi in odprave nadzora nad cenami. Sledila je gospodarska volatilnost in inflacija. Med gospodarskim premikom je majhno število oligarhov pridobilo večino nacionalne lastnine in bogastva, medtem ko so mednarodni monopoli prevladovali na trgu. Leta 1993 se je pojavila ustavna kriza, potem ko je Jelcin ukazal protiustavno razpustitev ruskega parlamenta, zaradi česar ga je parlament odstavil. Kriza se je končala, ko so čete, pod vodstvom Jelcina, vdrle v stavbo parlamenta in ustavile oboroženo vstajo; nato je Jelcin uvedel novo ustavo, ki je bistveno razširila pristojnosti predsednika. Napete razmere na ruskem Kavkazu so privedla do prve čečenske vojne, vojne v Dagestanu in druge čečenske vojne med letoma 1994 in 1999. Na mednarodni ravni je Jelcin spodbujal obnovljeno sodelovanje z Evropo in podpisal sporazume o nadzoru orožja z Združenimi državami Amerike. Ob naraščajočem notranjem pritisku je do konca leta 1999 odstopil, nasledil pa ga je njegov izbrani naslednik Vladimir Putin, ki je bil pred tem premier. Po odhodu s funkcije se je umaknil iz javnega življenja, ob njegovi smrti leta 2007 pa so mu podelili državni pogreb.
Jelcin je bil kontroverzna osebnost. V Rusiji je bil zelo priljubljen v poznih 80. in zgodnjih 90. letih 20. stoletja, čeprav je njegovemu ugledu škodila gospodarska in politična kriza njegovega predsedovanja in je zapustil funkcijo, ko je bil med ruskim prebivalstvom zelo nepriljubljen. Dobil je pohvale in kritike za svojo vlogo pri razpadu Sovjetske zveze, preoblikovanju Rusije v predstavniško demokracijo in uvedbi novih političnih, gospodarskih in kulturnih svoboščin v državi. Nasprotno pa so ga obtožili gospodarskega slabega upravljanja, nadzorovanja velike rasti neenakosti in korupcije ter včasih spodkopavanja položaja Rusije kot velike svetovne sile.