Centrifugiranje

Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile. Pri centrifugiranju povečamo silo, pod vplivom katere se delci usedajo. Tako se gostejši, oborjeni delci usedejo na dno epruvete, preostalo raztopino pa imenujemo supernatant. Supernatant odstranimo s pipeto ali ga odlijemo.

Hitrost centrifugiranja je definirana z radialnim pospeškom, ki deluje na delec v centrifugalnem polju. Radialni pospešek po navadi navajamo kot število obratov na minuto ali kot mnogokratnik gravitacijskega pospeška (1000 × g).

Hitrost usedanja delcev je odvisna od velikosti, relativne molekulske mase in oblike delcev, hitrosti centrifugiranja in gostote in viskoznosti medija. Zelo pomembno je tudi razmerje med gostoto delcev, ki jih želimo ločiti in medija, saj se pri pregosti zmesi čas centrifugiranja zelo podaljša, oziroma se postopek celo zaustavi.

Za študij biokemičnih in fizioloških lastnosti organelov in biomolekul je pomembna ohranitev bioloških funkcij med separacijo celičnih komponent. Zato so danes centrifugalne tehnike nepogrešljivo orodje v moderni biokemiji in biomedicini.