Claude Bernard | |
---|---|
Rojstvo | 12. julij 1813[1][2][…] Saint-Julien |
Smrt | 10. februar 1878[2][1][…] (64 let) Pariz[4] vnetje ledvic |
Grob | pokopališče Père-Lachaise |
Bivališče | Pariz |
Državljanstvo | Francija |
Narodnost | francoska |
Področja | fiziologija |
Ustanove | Collège de France Univerza v Parizu Jardin des plantes |
Alma mater | Collège de France |
Disertacija | Du suc gastrique et de son rôle dans la nutrition (1843) |
Študijski mentorji | François Magendie |
Znani študenti | Albert Dastre, Paul Bert, Jacques Arsène d'Arsonval[5] |
Poznan po | utemeljitelj eksperimentalne fiziologije, koncept notranjega miljeja (homeostaza) |
Zakonec | Marie-Françoise Martin |
Podpis |
Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.
Odraščal je kot sin skromnega vinogradnika in sprva hotel postati dramatik, nato pa je vpisal študij medicine na Collège de France in se pričel ukvarjati z eksperimentalno fiziologijo pod mentorstvom Françoisa Magendieja. Kot izjemno spreten eksperimentator je izvedel veliko število poskusov na živalih, s katerimi je razkrival mehanizme fizioloških procesov, kot so dihanje in vzdrževanje telesne temperature ter koncentracije krvnega sladkorja.
Je oče sodobne eksperimentalne fiziologije, ki ji je s svojim poudarjanjem pomena objektivnih poskusov postavil temelje, hkrati pa s tem vplival tudi na znanost kot celoto. Odkril je tudi nekaj bistvenih fizioloških procesov, predvsem t. i. notranji miljé, danes znan kot homeostaza. Že za časa življenja je bil prepoznan kot najslavnejši francoski znanstvenik vseh časov, kasneje pa je v laični javnosti prevladalo zgražanje nad vivisekcijo, ki jo je prakticiral, zato je njegov pomen za znanost izven strokovnih krogov zdaj nekoliko prezrt.
<ref>
; sklici, poimenovani Britannica
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).