Delhijski sultanat

Delhijski sultanat پادشاهی دهلی
1206–1526
Zastava
Delhijski sultanat je dosegel svoj zenit pod Turko-indijsko Tuhlak dinastija.
Glavno mesto	Lahore (1206–1210) Badajun (1210–1214) Delhi (1214–1327) Daulatabad (1327–1334) Delhi (1334–1506) Agra (1506–1526)
Skupni jeziki	Perzijščina (uradno),[1] Hindavi (1451–1526)[2]
Religija	Suni islam
Vlada	sultanat
Sultan
• 1206–1210	Kutb al-Din Aibak (first)
• 1517–1526	Ibrahim Lodi (last)
Zgodovinska doba	Srednji vek
• neodvisnost[3]	12. junij 1206
• Bitka pri Amrohi	20. december 1305
• Bitka pri Panipatu	21. april 1526
Predhodnice Naslednice Ghuridska dinastija Gahadavala Čandela dinastija Paramara dinastija Deva dinastija Seuna (Jadava) dinastija Kakatija dinastija Musunuri Najaks Vaghela dinastija Jadžvapala dinastija Mogulski imperij Bengalski sultanat Gudžaratski sultanat
Danes del	Bangladeš  Indija    Nepal  Pakistan

Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).^[4][5] Pet dinastij je vladalo Delhijskemu sultanate kot sledi: Mameluška dinastija (1206–90), Haldži dinastija (1290–1320), Tuglak dinastija (1320–1414),^[6] Sajid dinastija (1414–51), in Lodi dinastija (1451–1526). Sultanat se prišteva med eno od držav, ki so odbile napad Mongolov (iz Čagatajskega kanata),^[7] in ki je ustoličila eno redkih ženskih vladaric v islamski zgodovini, Razija Sultana, ki je vladala med leti 1236 in 1240.^[8]

Kutb al-Din Aibak, bivši Turški Mameluk suženj Muhamada iz Gorija v centralnem Afganistanu, je bil prvi sultan Delhija, in njegova Mameluška dinastija je osvojila ogromno območje v Severni Indiji. Kasneje je bila Haldži dinastija sposobna osvojiti večino centralne Indije, vendar nobeni ni uspelo osvojiti celotnega Indijskega podkontinenta. Svoj višek v geografskem smislu je sultanat dosegel pod dinastijo Tuglak, ki je okupirala večino podkontinenta. Temu je sledil zaton zaradi Hindujske ponovne osvojitve, in razmah držav kot je Vidžajanagara imperij in pridobitev neodvisnosti Mewarja, ter vzpostavitev in odcepitev novih muslimanskih sultanatov kot je Bengalski sultanat.^[9][10]

V času Delhijskega sultanate je prihajalo do zlivanja indijske civilizacije z novo islamsko civilizacijo, ter do nadaljnje integracije indijskega podkontinenta v rastoč svetovni system in širšo mednarodno mrežo, ki se je raztezala po obsežnem delu Afro-Evrazije, kar je imelo velik vpliv tudi na indijsko kulturo in družbo. Obdobje njihove vladavine je prineslo zgodnje oblike indo-islamske arhitekture,^[11][12] povečanje rasti indijskega prebivalstva in gospodarstva, kakor tudi pojav Hindi-Urdu jezika. Delhijski sultanat je tudi zaslužen, da je odbil potencialno razdejanje Mongolskega imperija z njihovo invazijo v Indijo v 13. In 14. stoletju. Leta 1526 je sultanat osvojil in si ga podredil Mogulski imperij.

1. ↑ »Arabic and Persian Epigraphical Studies - Archaeological Survey of India«. Asi.nic.in. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 29. januarja 2018.
2. ↑ Alam, Muzaffar (1998). »Uveljavljanje perzijščine: Jezik v politiki Mogulov«. Modern Asian Studies. Cambridge University Press. 32 (2): 317–349. doi:10.1017/s0026749x98002947. Hindavi je bil priznan kot pol-uradni jezik s strani Sor sultanov (1540–1555) in njihovi uradi so prepise delali v Devanagari pisavi s perzijsko vsebino. Ta praksa naj bi bila uvedena z Lodi dinastijo (1451–1526).
3. ↑ Jackson, Peter (16. oktober 2003). Delhijski sultanat: Politična in vojaška zgodovina. Cambridge University Press. str. 28. ISBN 978-0-521-54329-3.
4. ↑ Delhi Sultanate, Encyclopædia Britannica
5. ↑ A. Schimmel, Islam na Indijskem podkontinentu, Leiden, 1980
6. ↑ Sen, Sailendra (2013). Učbenik srednjeveške indijske zgodovine. Primus Books. str. 68–102. ISBN 978-9-38060-734-4.
7. ↑ Pradeep Barua Država v vojni v Južni Aziji, ISBN 978-0803213449, p. 29-30
8. ↑ Bowering et al., The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought, ISBN 978-0691134840, Princeton University Press
9. ↑ Hermann Kulke and Dietmar Rothermund, Zgodovina Indije, 3. izdaja, Routledge, 1998, ISBN 0-415-15482-0, pp 187-190
10. ↑ Vincent A Smith, The Oxford History of India: Od zgodnjega obdobja do konca leta 1911, str. 217, na Google Knjige, Chapter 2, Oxford University Press
11. ↑ A. Welch, "Arhitekturna patronaža in preteklost: Tugluški sultani v Indiji," Muqarnas 10, 1993, Brill Publishers, pp 311-322
12. ↑ J. A. Page, Guide to the Qutb, Delhi, Calcutta, 1927, page 2-7