Delhijski sultanat پادشاهی دهلی
| |
---|---|
1206–1526 | |
Zastava | |
Glavno mesto | |
Skupni jeziki | Perzijščina (uradno),[1] Hindavi (1451–1526)[2] |
Religija | Suni islam |
Vlada | sultanat |
Sultan | |
• 1206–1210 | Kutb al-Din Aibak (first) |
• 1517–1526 | Ibrahim Lodi (last) |
Zgodovinska doba | Srednji vek |
12. junij 1206 | |
20. december 1305 | |
21. april 1526 | |
Danes del |
Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).[4][5] Pet dinastij je vladalo Delhijskemu sultanate kot sledi: Mameluška dinastija (1206–90), Haldži dinastija (1290–1320), Tuglak dinastija (1320–1414),[6] Sajid dinastija (1414–51), in Lodi dinastija (1451–1526). Sultanat se prišteva med eno od držav, ki so odbile napad Mongolov (iz Čagatajskega kanata),[7] in ki je ustoličila eno redkih ženskih vladaric v islamski zgodovini, Razija Sultana, ki je vladala med leti 1236 in 1240.[8]
Kutb al-Din Aibak, bivši Turški Mameluk suženj Muhamada iz Gorija v centralnem Afganistanu, je bil prvi sultan Delhija, in njegova Mameluška dinastija je osvojila ogromno območje v Severni Indiji. Kasneje je bila Haldži dinastija sposobna osvojiti večino centralne Indije, vendar nobeni ni uspelo osvojiti celotnega Indijskega podkontinenta. Svoj višek v geografskem smislu je sultanat dosegel pod dinastijo Tuglak, ki je okupirala večino podkontinenta. Temu je sledil zaton zaradi Hindujske ponovne osvojitve, in razmah držav kot je Vidžajanagara imperij in pridobitev neodvisnosti Mewarja, ter vzpostavitev in odcepitev novih muslimanskih sultanatov kot je Bengalski sultanat.[9][10]
V času Delhijskega sultanate je prihajalo do zlivanja indijske civilizacije z novo islamsko civilizacijo, ter do nadaljnje integracije indijskega podkontinenta v rastoč svetovni system in širšo mednarodno mrežo, ki se je raztezala po obsežnem delu Afro-Evrazije, kar je imelo velik vpliv tudi na indijsko kulturo in družbo. Obdobje njihove vladavine je prineslo zgodnje oblike indo-islamske arhitekture,[11][12] povečanje rasti indijskega prebivalstva in gospodarstva, kakor tudi pojav Hindi-Urdu jezika. Delhijski sultanat je tudi zaslužen, da je odbil potencialno razdejanje Mongolskega imperija z njihovo invazijo v Indijo v 13. In 14. stoletju. Leta 1526 je sultanat osvojil in si ga podredil Mogulski imperij.
Hindavi je bil priznan kot pol-uradni jezik s strani Sor sultanov (1540–1555) in njihovi uradi so prepise delali v Devanagari pisavi s perzijsko vsebino. Ta praksa naj bi bila uvedena z Lodi dinastijo (1451–1526).