Desna sredina

Desna sredina je politična pozicija v okviru političnega spektra. Nagiba se k desni strani, a je bliže sredini. Med letoma 1780 in 1880 je v zahodnem svetu prišlo do premika v strukturi družbenih razredov in gospodarstva, odmika od plemstva in merkantilizma proti kapitalizmu.^[1][2][3] Ta splošni gospodarski premik je vplival na desnosredinska gibanja, kot je Konservativna stranka Združenega kraljestva, ki se je odzvala tako, da je postala podpora kapitalizmu.^[4]

Mednarodna demokratska zveza je zavezništvo desnosredinskih (pa tudi nekaterih drugih desnih) političnih strank – vključno s Konservativno stranko Združenega kraljestva, Konservativno stranko Kanade, Republikansko stranko Združenih držav Amerike, Liberalno stranko Avstralije, Novozelandsko nacionalno stranko, Slovensko demokratsko stranko in krščansko demokratske stranke –, ki se zavzemajo za človekove pravice in gospodarski razvoj.

Ideologije, označene kot desnosredinske, med drugim vključujejo liberalni konzervativizem ter nekatere različice liberalizma in krščanske demokracije. Na gospodarske vidike sodobne desne sredine je vplival ekonomski liberalizem, ki v splošnem podpira proste trge, omejeno vladno porabo in druge politike, ki so močno povezane z neoliberalizmom. Zmerna desnica ni niti univerzalno družbeno konzervativna niti kulturno liberalna in pogosto združuje obe prepričanji s podporo državljanskim svoboščinam in elementi tradicionalizma.

Zgodovinski primeri desnosredinskih miselnih šol so konservatizem enega naroda v Združenem kraljestvu, rdeči torijci v Kanadi in Rockefellerjevi republikanci v Združenih državah Amerike. Novi demokrati so sprejeli tudi več vidikov desnosredinske politike, vključno z uravnoteženimi proračuni, prosto trgovino in reformo socialnega varstva. Te ideološke frakcije so v nasprotju s politiko skrajne desnice in desničarskim populizmom. Prav tako bolj podpirajo kulturni liberalizem in zeleni konservativizem kot desničarske različice.

Glede na študijo iz leta 2019 so imele desnosredinske stranke leta 2018 približno 27 odstotkov deleža glasov v 21 zahodnih demokracijah.^[5] Leta 1960 je bila njihova podpora 37 odstotna.^[5]

1. ↑ Kahan, Alan S. (2010), »The unexpected honeymoon of mind and money, 1730–1830«, v Kahan, Alan S. (ur.), Mind vs. money: the war between intellectuals and capitalism, New Brunswick, New Jersey: Transaction Publishers, str. 88, ISBN 978-1412810630.
2. ↑ Shenon, Philip; Greenhouse, Linda (17. avgust 1988). »Washington talk: Briefing; the King and the Joker«. The New York Times. This is the title of nobility clause, which provides: 'No Title of Nobility shall be granted by the United States'.(zahtevana naročnina)
3. ↑ Wood, Diane (Oktober 2005). »Our 18th century constitution in the 21st century world«. New York University Law Review, Madison Lecture. New York University School of Law. 80 (4): 1079–1107. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 12. oktobra 2015. Debate [over the Constitution's] meaning is inevitable whenever something as specific as the... Titles of Nobility Clause is not at issue pp. 105. Pdf. Arhivirano 20 October 2017 na Wayback Machine.
4. ↑ Adams, Ian (2001). Political ideology today (2. izd.). Manchester New York: Manchester University Press. str. 57. ISBN 978-0719060205.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Gidron, Noam; Ziblatt, Daniel (11. maj 2019). »Center-Right Political Parties in Advanced Democracies«. Annual Review of Political Science (v angleščini). 22 (1): 17–35. doi:10.1146/annurev-polisci-090717-092750. ISSN 1094-2939.