Dolina vrtnic, Bolgarija

Dolina vrtnic (bolgarsko Розова долина, latinizirano: Rozova dolina) je regija v osrednji Bolgariji, ki obsega dolini rek Strjama in Tundža (oba pritoka Marice), skupno dolgi 130 km in široki 1 do 16 km. Regijo omejujejo južna pobočja Stare planine na severu in severna pobočja vzhodnega dela gorovja Sredna gora na jugu, najpomembnejše naselje je Kazanlak, druga pomembna mesta pa so Karlovo, Sopot, Kalofer in Pavel banja. Vsako leto potekajo festivali v čast vrtnic in rožnega olja..^[1][2]

Kot pove ime, območje slovi po tradicionalnem gojenju vrtnic za pridelavo rožnega olja. K temu prispeva ugodno celinsko podnebje s posebno mikroklimo, kjer višavja na severu in jugu ščitijo pred vetrom in zagotavljajo dovoljšnjo količino padavin, ter rodovitne rečne naplavine na dnu dolin. Nasadi, ki skupno obsegajo več tisoč hektarjev površin, pridelajo nekaj tisoč ton cvetov vrtnic letno, iz katerih v 30 do 50 destilarnah pridobijo okrog 1,7 tone rožnega olja, kar predstavlja približno polovico svetovne produkcije.^[3] To se uporablja v tisočih dišavah in kozmetičnih pripravkih, več kot 95 % ga izvozijo. Kozmetična podjetja imajo v lasti približno polovico površin nasadov, preostanek pa manjši lokalni pridelovalci. V pridelavi je zaposlenih več kot 10.000 ljudi.^[1] Bolgarsko rožno olje (bolgarsko Българско розово масло, latinizirano: Bulgarsko rozovo maslo) iz Doline vrtnic in drugih območij pridelave v Bolgariji velja v industriji za simbol kakovosti in ima zaščiteno geografsko označbo Evropske unije.^[4]

Sezona nabiranja traja od maja do junija. V tem obdobju območje prijetno diši in je prekrito z raznobarvnimi cvetovi. Proces nabiranja, ki je tradicionalno žensko opravilo, zahteva veliko spretnosti in potrpežljivosti. Cvetove zgodaj zjutraj enega za drugim skrbno porežejo in položijo v vrbove košare, ki jih nato pošljemo v destilarne. Iz treh ton cvetov destilirajo približno en liter rožnega olja. To ustreza le 0,02 do 0,05 % donosu. Turisti so dobrodošli, da se pridružijo procesu obiranja vrtnic, običajno ob koncu tedna zjutraj, ko so v vaseh okoli Kazanlaka organizirane posebne obredne uprizoritve.^[5]

Tradicija gojenja vrtnic je izpričana že v zapisih iz obdobja Odriškega kraljestva Tračanov v 5.–3. stoletju pr. n. št.. V 17. stoletju se je gojenje vrtnic razširilo iz Perzije v Indijo, severno Afriko in Turčijo. Leta 1710 so začeli gojiti vrtnice v Bolgariji, v Kazanlaku. Od leta 1750 je regija med Kazanlakom in Karlovom najpomembnejša pridelovalna regija za proizvodnjo rožnega olja. Na začetku 20. stoletja je bilo v Bolgariji še okoli 2800 manjših žganjarn rožnega olja s parnimi rezervoarji za približno eno do deset ton cvetov.

Na pridelavo rožnega olja je ključno vplivala tudi tradicija vinogradništva, od koder so prenesli več tehnoloških inovacij za destilacijo. Od začetka 20. stoletja v krajih v Dolini vrtnic prirejajo festival vrtnic, ki poteka od druge polovice maja do prve polovice junija.^[1]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Loulanski, Vesselin; Loulanski, Tolina (2014). »The heritization of Bulgarian rose«. Acta geographica Slovenica. 54 (2). doi:10.3986/AGS54408.
2. ↑ Lund-Lack, S. (2010). »Bulgaria: Economy«. Greece and the Eastern Balkans. World and Its Peoples: Europe. Marshall Cavendish Reference. str. 1500. ISBN 978-0-7614-7902-4.
3. ↑ »Bulgaria's Rose Valley and Rosa Damascena – A Brief History«. Rose Festival Kazanlak Blog (v britanski angleščini). 22. december 2017. Pridobljeno 29. januarja 2018.
4. ↑ "IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1020/2014 z dne 25. septembra 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Българско розово масло (Bulgarsko rozovo maslo) (ZGO))". Uradni list Evropske unije (283/31). 2014-09-27. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R1020. 
5. ↑ Angelova, Maria. »The Rose Valley, Bulgaria: Wake up to pick roses at dawn«. 203Challenges (v ameriški angleščini). Pridobljeno 15. februarja 2018.