Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Začelo se je po krizi tretjega stoletja (235-284) in končalo s propadom Vzhodnega rimskega cesarstva leta 1453. V vzhodni polovici cesarstva, predvsem po Justinijanu I. (vladal 527-565), se je dominat razvil v avtokratski absolutizem.[1]
Izraz dominat izhaja iz latinske besede dominus, ki pomeni gospod ali gospodar. Naslov dominus so prvotno uporabljali sužnji za naslavljanje svojih lastnikov oziroma gospodarjev. Za naslavljanje cesarjev so ga začeli nedosledno uporabljali v Julijsko-klavdijski dinastiji, dosledno pa za cesarja Dioklecijana (vladal 284-305), prvega vladarja v zgodnjem dominatu.