Dormanca

Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju. Organizem v stanju dormance varčuje z energijo, kar mu pomaga prestati obdobje, ko razmere niso primerne za njegovo preživetje. Omejujoč dejavnik je predvsem hrana, potrebna za vzdrževanje bazalne presnove, ki v določenih obdobjih (na primer pozimi v območjih z zmernim in hladnim podnebjem) ni dostopna.

Če so obdobja z neugodnimi razmerami predvidljiva kot so letni časi, se lahko organizmi ravnajo po predhodnih znakih in se v njih sprožijo procesi, ki vodijo v stanje dormance, ko so razmere še ugodne. Temu včasih pravimo primarna dormanca. Najbolj znan primer so lesene trajnice, ki se odzivajo na fotoperiodo (razmerje med dolžino dneva in noči) in se pričnejo pripravljati na dormanco že jeseni. V nepredvidljivih okoljih je dormanca neposredna posledica zaostritve razmer - t. i. sekundarna dormanca.^[1] Ta je po eni strani za organizem ugodnejša, saj je lahko aktiven ves čas trajanja ugodnih razmer, vendar obstaja pri tem tveganje, da bo poslabšanje razmer prehitro, zaradi česar ne bo imel časa preiti v dormanco in bo umrl.

1. ↑ Begon, Michael; Townsend, Colin R.; Harper, John L. (2006). Ecology: from individuals to ecosystems. Wiley-Blackwell. str. 171. ISBN 1405111178.