Elektron (zlata zlitina)

Elektron (latinsko electrum iz grškega starogrško ἤλεκτρον èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebra^[1] s sledovi bakra in drugih kovin. Proizvede se lahko tudi umetno. Kot tak je pogosto znan kot zeleno zlato. Stari Grki so ga, v nasprotju z 'rafiniranim zlatom', imenovali 'zlato' ali 'belo zlato'. Barva elektrona je svetlo do živo rumena in odvisna od razmerja med zlatom in srebrom.

Vsebnost zlata v samorodnem elektronu iz sedanje zahodne Anatolije je 70-90%. Elektron, ki so ga za kovanje denarja uporabljali v Lidiji, ki spada v isto geografsko področje, je vseboval samo 45–55% zlata. Iz tega je razvidno, da so že takrat povečevali dobičke s kovanjem denarja z nižjo vsebnostjo zlata, kot je bila običajna.

V Starem Egiptu so elektron uporabljali že v 3. tisočletju pr. n. št. za prevleke piramidionov piramid in obeliskov in izdelavo pivske posode. Elektron je bil tudi prva kovina, iz katere se je proti koncu 7. in na začetku 6. stoletja pr. n. št. koval prvi znani denar. Iz pozlačenega zelenega so bile več desetletij izdelane tudi medalje, ki so jih prejemali Nobelovi nagrajenci.

1. ↑ Hugh Chisholm, urednik (1911). Electrum, Electron. Encyclopædia Britannica. 9 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 252.