Eneada

Eneada
Egipčanski hieroglifi

Eneada ali Velika eneada je bila skupina devetih božanstev v egipčanski mitologiji, ki so jih častili v Heliopolisu. V njej so bili bog sonca Atum, njegova otroka Šu in Tefnut, njuna otroka Geb in Nut in njuni otroci Oziris, Izida, Set in Neftis.^[1] V eneado je bil včasih vključen tudi Ozirisov in Izidin sin Hor. Pomen eneade je zrasel v Peti in Šesti dinastiji in se obdržal vse do makedonske Ptolemajske dinastije, ki jo je ustanovil Ptolemaj I. Soter, naslednik Aleksandra Velikega.

Velika eneada je bila samo ena od več podobnih skupin devetih bogov v Egiptu. Eneade, ki so jo častili svečeniki v Heliopolisu, niso spoštovali v celem Egiptu.^[2] Že v bližnjem Memfisu, ki je tudi znotraj sodobnega Kaira, so na čelu deveterice častili boga Ptaha.^[2] Razen tega je imel Memfis tudi svoj mit o stvaritvi sveta, hermopolsko ogdoado, v katerem je svet ustvarilo osem prvinskih bogov po drugačnem scenariju kot v Heliopolisu.^[2]

1. ↑ Dunand, Françoise; Zivie-Coche, Christiane (2004). Gods and men in Egypt : 3000 BCE to 395 CE. Ithaca, NY: Cornell University Press.ISBN 0801488532. OCLC 937102309.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2} Clifford, Richard. Creation Accounts in the Ancient Near East. str. 99–116.