Epiornis

Aepyornis Časovni razpon: pleistocen
lobanja ene od vrst Epiornis
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Nadred:	Paleognathae
Red:	†Aepyornithiformes
Družina:	†Aepyornithidae
Rod:	†Aepyornis E. Geoffroy Saint-Hilaire, 1850
Vrste
glej besedilo

Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju. Vanj uvrščamo štiri vrste:^[1][2]

• Aepyornis gracilis Monnier, 1913
• Aepyornis hildebrandti Burckhardt, 1893
• Aepyornis maximus E. Geoffroy Saint-Hilaire, 1851
• Aepyornis medius Milne-Edwards & Grandidier, 1866

Predstavniki največje vrste, Aepyornis maximus, so merili 3 m v višino in tehtali skoraj pol tone. Imeli so sorazmerno majhno glavo na dolgem vratu, ogromne noge s po tremi prsti in zakrnele peruti. Njihova jajca so največja znana jajca kakšne živali, ohranjeni primerki imajo prostornino 9 litrov kar ustreza prostornini 150 kurjih jajc. Fosilni ostanki epiornisov so pogosti, med njimi so tudi ohranjene kosti zarodkov še v jajcu.^[3] Ta vrsta je dobila ljudsko ime »slonji ptič«, kar domnevno izvira iz Polovega opisa mitološke ujede roka, ki naj bi bil tako velik, da je lahko odnesel slona v svojih krempljih.^[4]

Vse vrste epiornisov so izumrle tekom zadnjega tisočletja, torej so precej časa sobivali z ljudmi. Natančen vzrok ni znan, je pa verjeten krivec človek, ki jih je bodisi iztrebil z lovom,^[4] bodisi povzročil njihovo izumrtje posredno.^[5]

1. ↑ Brodkorb, Pierce (1963). »Catalogue of Fossil Birds Part 1 (Archaeopterygiformes through Ardeiformes)« (PDF). Bulletin of the Florida State Museum, Biological Sciences. Zv. 7, št. 4. Gainesville, FL: University of Florida. str. 179–293.
2. ↑ Brands, Sheila J. (1989). »The Taxonomicon : Taxon: Order Aepyornithiformes«. Zwaag, Nizozemska: Universal Taxonomic Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2008. Pridobljeno 21. januarja 2010.
3. ↑ »Aepyornis (extinct bird)«. Britannica Online. Pridobljeno 24. decembra 2012.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Pearson, Mike Parker; Godden, K. (2002). In search of the Red Slave: Shipwreck and Captivity in Madagascar. Stroud, Gloucestershire: The History Press. ISBN 0-7509-2938-3.
5. ↑ Goodman, S. M.; Rakotozafy, L. M. A. (1997). »Subfossil birds from coastal sites in western and southwestern Madagascar«. V Goodman, S. M.; Patterson, B. D. (ur.). Natural Change and Human Impact in Madagascar. Washington, DC: Smithsonian Institution Press. str. 257–279. ISBN 1-56098-683-2.