Tel Hazor תל חצור | |
---|---|
Lokacija | Tell el-Qedah, Izrael |
Regija | Gornja Galijeja |
Koordinati | 33°1′0″N 35°34′1″E / 33.01667°N 35.56694°E |
Tip | naselje |
Zgodovina | |
Opuščeno | 732 pr. n. št. |
Uradno ime: Svetopisemski griči – Megido, Hazor in Baršeba | |
Tip | kulturni |
Kriterij | ii, iii, iv, vi |
Razglasitev | 2005 (29. zasedanje) |
Evid. št. | 1108 |
State Party | Izrael |
Regija | Azija in Avstralazija |
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera. V srednji bronasti dobi (okoli 1750 pr. n. št.) in izraelskem obdobju (9. stoletje pr. n. št.) je bil Hazor nejvečje utrjeno mesto v državi in eno od najpomembnejših mest v Rodovitnem polmesecu. Vzdrževal je trdne trgovske vezi z Babilonijo in Asirijo in uvažal velike količine kositra za proizvodnjo brona. V Jozuetovi svetopisemski knjigi je opisan kot »prestolnica vseh njegovih kraljestev« (Jozue 11:10).
Prva arheološka izkopavanja v Hazorju so se začela sredi 50. let 20. stoletja pod vodstvom Yigala Yadina. Tel Hazor je največje arheološko najdišče v severnem Izraelu. Gornje mesto ima površino 12 hektarjev, spodnje pa 70 hektarjev.[1]
Leta 2005 so bili ostanki Hazorja vpisani na seznam Unescove svetovne dediščine kot del svetopisemskih gričev Megido, Hazor in Baršeba.