Heraklij | |
---|---|
Cesar Rimljanov | |
Bizantinski cesar | |
Vladanje | 5. oktober 610 – 11. februar 641 |
Predhodnik | Fokas |
Naslednik | Konstantin III. Heraklon |
Socesarji | Konstantin III. (613–641) Heraklon (638–641) |
Rojstvo | cca. 575[1][2][…] Kapadokija |
Smrt | 11. februar 641[3][4] Konstantinopel |
Zakonec | Fabija Evdokija Martina |
Potomci | Evdoksija Epifanija Konstantin III. Heraklon Ivan Atalarih (nezakonski) Martin David Tiberij Teodozij Avgustina Anastazija Fabij Konstantin |
Vladarska rodbina | Heraklijska dinastija |
Oče | Heraklij Starejši |
Mati | Epifanija |
Religija | kalcedonsko krščanstvo |
Flavij Heraklij Avgust (grško Φλάβιος Ἡράκλειος, latinizirano: Flávios Irákleios), po poreklu Armenec, je bil od 5. oktobra 610 do 11. februarja 641 cesar Bizantinskega cesarstva,[a][5][6][7] * okoli 575, Kapadokija, Bizantinsko cesarstvo, † 11. februar 641, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo
Na oblasti je bil več kot trideset let. Njegova zasluga je, da se je v Bizantinskem cesarstvu opustila raba latinščine, da je na njeno mesto kot uradni jezik stopila grščina in da je prišlo do obsežne helenizacije cesarstva. Njegov vzpon na oblast se je začel leta 608, ko se je skupaj z očetom, ki je bil tudi Heraklij[b] in je bil podkralj Afriškega ekzarhata, uspešno vodil upor proti osovraženemu uzurpatorju, cesarju Fokasu (Flavij Fokas Avgust).
Med njegovim vladanjem je bilo več obsežnih vojnih pohodov. Ko je leta 610 prišel na prestol, se je najprej spopadel s Sasanidi, ki jim je vladal kralj Kozrav II. Prve bitke so se končale s Heraklijevimi porazi in Perzijci so prodrli do samega Konstantinopla. Perzijska vojska je mesto napadla z vzhoda, vojska Avarov, Slovanov in Bolgarov pa istočasno z zahoda in z morja. Herakliju se je zaradi mogočnega mestnega obzidja in močne mornarice uspelo izogniti popolnemu porazu. Kmalu zatem je sprožil politično kampanjo za reformo armade. Po uspešno opravljeni reformi je leta 627 vdrl na perzijsko ozemlje in v bitka pri Ninivah zlomil perzijsko vojsko. Poraz je tako oslabil Sasanidsko cesarstvo, da se ni moglo uspešno upreti kasnejšemu napadu islamskih sil.
Heraklij je bil prvi bizantinski cesar, ki se je spopadel z muslimani. Po zmagi nad Sasanidi je začel cesarstvo ogrožati nov sovražnik, islam. Islamske sile so zlahka premagale Perzijce in leta 634 vdrle v Sirijo, kjer so porazile Heraklijevega brata Teodorja. Heraklij je po nizu vojaških spopadov izgubil Sirijo, Arabci pa so nato v kratkem času zasedli Mezopotamijo, Armenijo in Egipt.
Na verskem področju je bil Heraklij gonilna sila pokristjanjevanja ljudstev, ki so prodirala na Balkan. Papež Janez IV. (640-642) je na njegovo zahtevo poslal krščanske učitelje in misijonarje v novo hrvaško provinco Dalmacijo, ki jo je ustanovil knez Porga in njegovo pleme, ki je prakticiralo slovansko poganstvo. Poskušal je popraviti posledice razkola v krščanski cerkvi, ki je nastal zaradi monofizitov, tako da je promoviral kompromisno doktrino monoteletstvo. Monotelrtstvo sta obe sprti strani zavrnili kot heretično.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha>
oznake ali predloge {{efn}}
na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}
ali predloge {{notelist}}
(glej stran pomoči).