Hunski imperij | |
---|---|
okoli leta 370–469 | |
Skupni jeziki | Hunski Gotski Različni plemenski jeziki |
Vlada | Plemenska zveza |
Kralj | |
• 370 | Balamber |
• c. 435-445 | Atila in Bleda |
• 445-453 | Atila |
• 453-469 | Dengizich |
Zgodovina | |
• Huni se pojavijo severozahodno od Kapijskega jezera | pred letom 370 |
• Balamber začenja združevati Hune in germanska plemena | okoli leta 370 |
437 | |
• Smrt Blede, Atila postane edini vladar Hunov | 445 |
451 | |
• Invazija severne Italije | 452 |
454 | |
• Dengizih, sin Atile, umre | 469 |
Danes del | Madžarska Ukrajina Moldavija Rusija Romunija Slovaška Češka republika Poljska Nemčija Belorusija Srbija Avstrija Litva Hrvaška Bolgarija |
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo. Ukvarjali so se le z živinorejo. Prvič so omenjeni v kitajskih virih pod imenom Hagnuji. Sto let pozneje so ustanovili državo na območju današnje Mongolije in zahodne Kitajske. Nekaj časa so jim kitajski vladarji pošiljali darove, da bi jih odvrnili od roparskih pohodov. Pozneje pa so bili v vojnah, ki so trajale več kot 200 let, poraženi. Leta 48 po našem štetju so se razdelili na južno in severno hordo. Južna se je hitro zlila s kitajskim prebivalstvom in prenehala obstajati kot samostojna enota. Severna se je zaradi kitajske nevarnosti leta 93 umaknila iz Mongolije proti zahodu. V 4. stoletju je ponovno prišlo do delitve plemen na dva dela. En del, imenovan Beli Huni, se je odpravil proti jugu v Indijo, kjer je uničil državo Guptov, drugi del pa se je preselil v stepe severno od Kaspijskega jezera in Črnega morja. Tu so si pokorili Alane, Gote in Herule pa pregnali. V nadaljnjih pohodih so prišli v srednjo Evropo in na meje obeh delov Rimskega imperija, ki so ga v času kralja Atile tudi resno ogrožali. Po porazu proti Rimljanom in njihovim zaveznikom na Katalonskem polju v današnji Franciji leta 451 in Atilovi smrti leta 453 pa so se razkropili in postopno izginili kot samostojno ljudstvo.