Ibn Haldun

Ibn Haldun
Rojstvo	27. maj 1332[1] Tunis[2]
Smrt	17. marec 1406 (73 let) Kairo
Poklic	antropolog, zgodovinar, sodnik, avtobiograf, sociolog, ekonomist, filozof, politik, pisatelj, pesnik
Obdobje	Znanost v srednjem veku
Regija	Islamska znanost
Šola/tradicija	sunitska pravna šola Maliki, v glavnem izolat, brez globjih vezi s sodobniki
Glavna zanimanja	sociologija, ekonomija, trgovina, zgodovina, filozofija zgodovine, znanstvena metodologija, politologija, demografija, teologija, islamske študije
Pomembne ideje	izviren pristop k modernizaciji družboslovnih znanosti preko islamskih študij; asabija[3], zulm [4], trije tipi oblasti[5]; vzpon in padec civilizacij
Vplivi Mohamed, Aristotel, Al-Džahiz, Ibn Anas, Razi, Al-Farabi, Al-Biruni, Ibn Sina, Al-Gazali, Ibn Rušd, Ibn Tajmija
Vplival na brez večjega vpliva na islamsko znanost, a pomemben vpliv na arabski nacionalizem in na sodobno družboslovje; Gibbon, Weber, Sorokin, Toynbee, Braudel, Arthur Laffer, Hossein Nasr, E. W. Said in še mnogi drugi družboslovci
Nasprotoval prezrt od sodobnikov

Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17. marec 1406/808 po h., Kairo.

Najbolj je poznan po svojem znanstvenem in sociološko metodološkem delu »Mukadima« ^[6], ki je uvod v obširnejše svetovno zgodovinsko delo^[7], v katerem se najbolj osredotoča na zgodovino Arabcev in Berberov islamsko-arabskega zahoda, Magreba, tj. današnje severne Afrike od Maroka do Tunizije. Kljub temu, da je poskušal reformirati arabsko zgodovinopisje in ga postaviti na trdnejše metodološke temelje, njegovo delo v marsičem predhaja številne sodobne družboslovne znanosti in discipline: demografijo, metodologijo zgodovine, ekonomijo, filozofijo zgodovine in sociologijo. Ponovno odkritje njegovega dela v 19. stoletju je sovpadalo z uveljavljanjem sociologije kot znanosti in kritiko metodologije zgodovinopisja^[8], vendar je težko potegniti zaključke, kateri elementi njegove misli so kljub očitnim podobnostim s klasiki sociologije, kot so Max Weber, Karl Marx in Emile Durkheim, vplivali na razvoj modernega družboslovja.

1. ↑ http://apnaorg.com/books/english/ibn-e-khuldun/ibn-e-khuldun.pdf
2. ↑ Record #118639773 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
3. ↑ podobnost z Durkheimovim konceptom kolektive solidarnosti
4. ↑ podobnost z Durkheimovo anomijo
5. ↑ vpliv na Webra
6. ↑ Muqaddimah, pogojno temu izrazu ustreza sopomenka prolegomena
7. ↑ Kitābu l-ʕibār wa Diwānu l-Mubtada' wa l-Ħabar fī Ayyāmu l-ʕarab wa l-Ājam wa l-Barbar wa man ʕĀsarahum min ĐawIu s-Sultānu l-Akbār
8. ↑ Luthar 2006, 421