Idrijski prelom

Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.^[1][2] Poteka v smeri SZ–JV (310°),^[3] prelomna ploskev pa pada proti severovzhodu (85°^[4]).^[3] Prelomnico je prvi opisal slovenski geolog Marko Vincenc Lipold.^[5][6]

Severovzhodni kamninski blok se je ob prelomnici spustil za do 480 m, v Idriji pa s tem v Idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku povzročil pritekanje hidrotermalnih živosrebrovih raztopin.^[7] Dejavnost vzdolž preloma se je začela v miocenu pred približno 14 milijoni let z običajnim prelamljanjem, v pliocenu pa se spremeni v desnozmični prelom. Dolg je okrog 120 km in je eden izmed največjih prelomov v Sloveniji, sega od Furlanije na SZ do Gorskega Kotarja na JZ^[8] in je viden iz vesolja.^[3] Ta poteka predvsem po rečnih dolinah. Vzporedno z Idrijskim prelomom na severu teče Raški prelom, na jugu pa Predjamski prelom. Horizontalna komponenta premika znaša okrog 2500 m.^[7]

Trenutni premik je izmerjen in se vzdolž preloma spreminja, vendar ta ne presega 1 mm na leto.^[3] Najmočnejši potres, ki se je morda zgodil na Idrijskem prelomu,^[9] je bil idrijski potres 26. marca 1511 z navorno magnitudo 6,9 in največjo intenziteto X. stopnje (»zelo rušilen«) po evropski makroseizmični lestvici. Povzročil je okoli 3000 smrtnih žrtev in obsežno materialno škodo.^[10][11] V 20. stoletju je prelom povzročil cerkniški potres leta 1926 ter potres v Zgornjem Posočju leta 1998.^[12]

1. ↑ Poljak, Marijan; Gosar, Andrej; Živčić, Mladen (2010). »Active tectonics in Slovenia« (PDF). GeoActa. Special Publication 3. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
2. ↑ Pinter, Nicholas, ur. (2006). The Adria microplate : GPS geodesy, tectonics and hazards : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on the Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Veszprem, Hungary, April 4-7, 2004]. Dordrecht: Springer. ISBN 978-1-4020-4233-1.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2 3,3} Gosar, Andrej (2019). »Meritve tektonskih mikropremikov v prelomni coni Idrijskega preloma« (PDF). Ujma, št. 33. Ujma. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. marca 2023. Pridobljeno 29. oktobra 2022.
4. ↑ Jure, Atanackov; Bavec, Miloš; Celarc, Bogomir; Jamšek Rupnik, Petra; Jež, Jernej; Novak, Matevž; Milanič, Blaž (2014). Seizmotektonska parametrizacija aktivnih prelomov Slovenije. Geološki zavod Slovenije. OCLC 922859148.
5. ↑ Bavec, Milos; Car, Marjeta; Stopar, Robert; Jamsek, Petra; Gosar, Andrej (2012). »Geophysical evidence of recent activity of the Idrija fault, Kanomlja, NW Slovenia«. Materials and Geoenvironment. 59.
6. ↑ Lipold, Marc Vincenc (1857). »Bericht über die geologischen Aufnamen in Ober-Krein im Jahre 1856«. Jahrbuch der k. k. geol. Reichsanstalt.
7. ↑ ^{7,0 7,1} Peljhan, Martina; Gorjup Kavčič, Mojca; Benčina, Tatjana (2011). »Geološka dediščina v Idriji« (PDF). Geografski vestnik. str. 6.
8. ↑ Buser, Stanko (1987), »Tolmin in Videm«, Osnovna geološka karta SFRJ, Zvezni geološki zavod, OCLC 781181085
9. ↑ Cunningham, Dickson; Gosar, Andrej; Kastelic, Vanja; Grebby, Stephen; Tansey, Kevin (2007). »Multi-disciplinary investigations of active faults in the Julian Alps, Slovenia« (PDF). Acta Geodyn. Geomater. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. avgusta 2014. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
10. ↑ »Potresi in nova karta potresne nevarnosti Slovenije«. Geological Survey of Slovenia. Pridobljeno 23. aprila 2024.
11. ↑ Cecič, Ina (2011). »Idrijski potres 26. marca 2011« (PDF). Geografski obzornik [Geographic Horizon]. Association of Slovenian Geographers. 58 (1). ISSN 0016-7274.
12. ↑ Fitzko, F.; Suhadolc, P.; Aoudia, A.; Panza, G.F. »Constraints on the location and mechanism of the 1511 Western-Slovenia earthquake from active tectonics and modeling of macroseismic data«. Tectonophysics. Zv. 404, št. 1–2. str. 77–90. doi:10.1016/j.tecto.2005.05.003.