Itrij

Itrij, ₃₉Y

Itrij
Izgovarjava	IPA: [iːtɾi]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Y)	88,90584(1)[1]
Itrij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Sc ↑ Y ↓ Lu stroncij ← itrij → cirkonij
Vrstno število (Z)	39
Skupina	skupina 3
Perioda	perioda 5
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d1 5s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1526 °C
Vrelišče	2930 °C
Gostota (blizu s.t.)	4,472 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	4,24 g/cm3
Talilna toplota	11,42 kJ/mol
Izparilna toplota	363 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,53 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.610 1.802 2.050 2.354 2.763 3.334
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +1, +2, +3 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,22
Ionizacijske energije	1.: 600 kJ/mol 2.: 1180 kJ/mol 3.: 1980 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 180 pm
Kovalentni polmer	190±7 pm
Spektralne črte itrija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	3300 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	α, poly: 10,6 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	17,2 W/(m⋅K)
Električna upornost	α, poly: 596 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost	+2,15·10−6 cm3/mol (2928 K)[4]
Youngov modul	63,5 GPa
Strižni modul	25,6 GPa
Stisljivostni modul	41,2 GPa
Poissonovo razmerje	0,243
Trdota po Brinellu	200–589 MPa
Številka CAS	7440-65-5
Zgodovina
Poimenovanje	po mestu Ytterby (Švedska) in njegovem mineralu iterbit (gadolinit)
Odkritje	Johan Gadolin (1794)
Prva izolacija	Friedrich Wöhler (1838)
Najpomembnejši izotopi itrija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 87Y sint. 3,4 d ε 87Sr γ – 88Y sint. 106,6 d ε 88Sr γ – 89Y 100% stabilen 90Y sint. 2,7 d β− 90Zr γ – 91Y sint. 58,5 d β− 91Zr γ –
Kategorija: Itrij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39. Ta srebrno siva prehodna kovina je pogosta v redkozemeljskih mineralih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi barvnih televizorjev.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
3. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.