Izotopi litija

Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od ³Li do ¹³Li ter 5 izomerov. ⁶Li in ⁷Li sta edina stabilna izotopa. Litij-6 ima enako število protonov in nevtronov; je eden izmed štirih stabilnih izotopov z lihim številom tako protonov in nevtronov. Litij-7 spada v skupino bolj stabilne kombinacijega lihega števila protonov in sodega števila nevtronov. Nastaja tudi v proton-proton fuziji, z razpadom berilija-7.^[2] Predstavlja približno 90% vsega litija, kar se pozna tudi v atomski masi litija, ki je blizu 7, vendar se, za razliko od vodika in helija, pozna tudi vpliv manj dominantnega izotopa. V naravi se pojavljata le stabilna izotopa, pomemben pa je tudi ⁵Li, ki je, kljub temu, da mu manjka le en nevtron, zelo nestabilen. Nestabilen je celo bolj kot ¹¹Li, najtežji izotop, kateremu je bila natančno izmerjena razpolovna doba. Pomemben je, saj njegova nestabilnost razlaga, zakaj je v vesolju toliko vodika in helija v primerjavi z ostalimi elementi. Vsi izobari z atomsko maso 5 so zelo nestabilni in zato hitro razpadejo na helij. Pri velikem poku je bilo tako zelo težko preiti to vrzel; da bi jo lahko prešli, bi morali skupaj trčiti trije helijevi atomi naenkrat, kar se je zgodilo zelo redko.^[3]

Ostali izotopi so bili narejeni sintenično. Na splošno so težji litijevi izotopi stabilnejši od lažjih. Tudi pri litiju je moč opaziti, da so izotopi s sodim številom nevtronov stabilnejši. Posebej dobro raziskan je ¹¹Li, za katerega je znanih kar 7 razpadnih načinov. Vsi litijevi izomeri so zelo kratkoživi oz. njihove razpolovne dobe sploh niso znane.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Siegel, Ethan. »The Sun's Energy Doesn't Come From Fusing Hydrogen Into Helium (Mostly)«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 5. februarja 2021.
3. ↑ »Windows of Creation«. hyperphysics.phy-astr.gsu.edu. Pridobljeno 5. februarja 2021.