Odstotek 6Li je litiju v prodaji lahko tudi le 1.9%. Odstotek7Li je tako lahko tudi do 98.1%. | ||||||||||||||||||||||||
Standardna atomska masa Ar, standard(Li) |
| |||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov. 6Li in 7Li sta edina stabilna izotopa. Litij-6 ima enako število protonov in nevtronov; je eden izmed štirih stabilnih izotopov z lihim številom tako protonov in nevtronov. Litij-7 spada v skupino bolj stabilne kombinacijega lihega števila protonov in sodega števila nevtronov. Nastaja tudi v proton-proton fuziji, z razpadom berilija-7.[2] Predstavlja približno 90% vsega litija, kar se pozna tudi v atomski masi litija, ki je blizu 7, vendar se, za razliko od vodika in helija, pozna tudi vpliv manj dominantnega izotopa. V naravi se pojavljata le stabilna izotopa, pomemben pa je tudi 5Li, ki je, kljub temu, da mu manjka le en nevtron, zelo nestabilen. Nestabilen je celo bolj kot 11Li, najtežji izotop, kateremu je bila natančno izmerjena razpolovna doba. Pomemben je, saj njegova nestabilnost razlaga, zakaj je v vesolju toliko vodika in helija v primerjavi z ostalimi elementi. Vsi izobari z atomsko maso 5 so zelo nestabilni in zato hitro razpadejo na helij. Pri velikem poku je bilo tako zelo težko preiti to vrzel; da bi jo lahko prešli, bi morali skupaj trčiti trije helijevi atomi naenkrat, kar se je zgodilo zelo redko.[3]
Ostali izotopi so bili narejeni sintenično. Na splošno so težji litijevi izotopi stabilnejši od lažjih. Tudi pri litiju je moč opaziti, da so izotopi s sodim številom nevtronov stabilnejši. Posebej dobro raziskan je 11Li, za katerega je znanih kar 7 razpadnih načinov. Vsi litijevi izomeri so zelo kratkoživi oz. njihove razpolovne dobe sploh niso znane.