Jangce | |
---|---|
![]() Mrak na srednjem delu reke Jangce (Tri soteske) 2002 | |
![]() Zemljevid porečja reke Jangce | |
Lokalno ime | Cháng Jiāng (kitajsko) |
Lokacija | |
Države | Kitajska |
Fizične lastnosti | |
Izvir | Dam Ču |
⁃ lokacija | Gorovje Tangula, Činghaj |
⁃ koordinati | 32°36′14″N 94°30′44″E / 32.60389°N 94.51222°E |
⁃ nadm. višina | 5170 m |
2. izvir | Ulan Moron |
⁃ koordinati | 33°23′40″N 90°53′46″E / 33.39444°N 90.89611°E |
3. izvir | reka Čuma'er |
⁃ koordinati | 35°27′19″N 90°55′50″E / 35.45528°N 90.93056°E |
4. izvir | reka Muluvusu |
⁃ koordinati | 33°22′13″N 91°10′29″E / 33.37028°N 91.17472°E |
5. izvir | Bi Ču |
⁃ koordinati | 33°16′58″N 91°23′29″E / 33.28278°N 91.39139°E |
Izliv | Vzhodnokitajsko morje |
⁃ lokacija | Šanghaj in Džjangsu |
⁃ koordinati | 31°23′37″N 121°58′59″E / 31.39361°N 121.98306°E |
Dolžina | 6300 km[1] |
Površina porečja | 1.808.500 km²[5] |
Pretok | |
⁃ povprečje | 30.146 m³/s[2] |
⁃ minimum | 2000 m³/s |
⁃ maksimum | 110.000 m³/s[3][4] |
Značilnosti porečja | |
Pritoki | |
⁃ levi | Jalong, Min, Tuo, Džjaling, Han |
⁃ desni | Vu, Juan, Zi, Šjang, Gan, Huangpu |
Jangce (poenostavljeno kitajsko: 长江; tradicionalno kitajsko: 長江; pinjin: Cháng Jiāng; dob.: 'long river') dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.[6] Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države.[7] Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko.
Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi.[8] Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki.[9]
Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius;), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko,[10] kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.[11]