Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Judeja (rimska provinca)
Judeja יהודה Iudaea | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6–135 | |||||||||
 | |||||||||
| Glavno mesto | Caesarea Maritima | ||||||||
| Skupni jeziki | koinska grščina, aramejščina, latinščina, hebrejščina | ||||||||
| Religija | rimsko mnogoboštvo, judaizem, zgodnje krščanstvo | ||||||||
| do leta 41 prefekti, po letu 44 prokuratorji | |||||||||
• 6–9 | Koponij | ||||||||
• 26–36 | Poncij Pilat | ||||||||
• 64-66 | Gezij Flor | ||||||||
• 117 | Lusij Kvijet | ||||||||
• 130-132 | Tinej Ruf | ||||||||
| Judejsko kraljestvo | |||||||||
• 41–44 | Herod Agripa I. | ||||||||
• 48–93/100 | Herod Agripa II. | ||||||||
| Zakonodajalec | Judejski sinedrij | ||||||||
| Zgodovinska doba | Rimski principat | ||||||||
• Kvirinov popis prebivalstva | 6 | ||||||||
• kriza pod Kaligulo | 37–41 | ||||||||
• uničenje Drugega templja | 4. avgust 70 | ||||||||
| 132- 135 | |||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Izrael | ||||||||
Judeja (hebrejsko: יהודה , standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško: starogrško Ἰουδαία [Joudaía], latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Rimska republika je po porazu Mitridata VI. Pontskega v tretji mitridatski vojni (73-63 pr. n. št.) leta 63 pr. n. št. ustanovila provinco Sirijo. Prokonzul Pompej je še istega leta oblegal in osvojil Jeruzalem in s svojim vstopom oskrunil jeruzalemski tempelj. Po osvojitvi Jeruzalema so Rimljani ustanovili vazalno Judejsko kraljestvo.
Po smrti kralja Heroda Velikega leta 4 pr. n. št. se je njegovo kraljestvo razdelilo med njegove štiri sinove (Judejska tetrarhija). V Judeji, ki je obsegala največji del nekdanjega kraljestva, so Rimljani leta 6 n. št. odstavili kralja Heroda Arhelaja in z združitvijo Prave Judeje (biblijska Judah), Samarije in Edoma ustanovili provinco Judejo.[1]
Provinca Judeja je bila prizorišče treh judovsko-rimskih vojn: velikega judovskega upora (66-70 n. št.), Kvijetove vojne (115-117 n. št.) in Bar Kohbovega upora (132-135 n. št.). Po zadnji vojni je cesar Hadrijan provinco preimenoval v Palestinsko Sirijo (Syria Palæstina), Jeruzalem pa v Aelio Capitolino, s čimer je poskušal izbrisati zgodovinske vezi Judov s pokrajino Judejo.[2][3]
- ↑ H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 246.
- ↑ H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 334.
- ↑ Ariel Lewin, The archaeology of Ancient Judea and Palestine, Getty Publications, 2005, ISBN 0-892-36800-4, str. 33.
Previous Page Next Page
