Jugoslovanska ljudska armada Jugoslovenska narodna armija Југословенска народна армија | |
---|---|
Emblem JLA | |
Ustanovitev | 1945 |
Ukinitev | 1992 |
Veje/rodovi sil | kopenska vojska vojaška mornarica vojaško letalstvo teritorialna obramba |
Sedež | Beograd |
Vodstvo | |
Vrhovni poveljnik | Josip Broz Tito (1945–1980) predsedstvo SFRJ (1980–1992) |
Pripadniki | |
Vojaška polnoletnost | 15–65 |
Nabor | 18 |
V aktivni vojaški službi |
~ 8.000.000 (1978), age 15–49 (588.000) |
Aktivni pripadniki | 620.000 |
Rezervni pripadniki | >3.200.000 |
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Ustanovljena je bila ob koncu druge svetovne vojne, marca 1945, s preoblikovanjem partizanskih enot v redno vojsko. Sprva se je imenovala Jugoslovanska armada, leta 1951 pa se je ob desetletnici svojega obstoja preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado. Vrhovni poveljnik generalštaba je bil Josip Broz Tito, po njegovi smrti pa so to funkcijo prevzeli predsedniki predsedstva SFRJ.
Vojska je bila oblikovana na klasičen vojaški način s tremi glavnimi rodovi: kopensko vojsko, mornarico in letalstvom. Leta 1968 so ji v strahu pred sovjetsko agresijo dodali še Teritorialno obrambo v vsaki od republik. Slovenci so glede na svoj delež v državi bili relativno najbolj zastopani v letalstvu in mornarici, kajti oba sta odvisna od tehnike, tej pa morajo streči izobraženi ljudje. Svoj čas je bila JLA tretja najmočnejša armada v Evropi in deseta najmočnejša armada na svetu. Njen zaton se je začel na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja zaradi družbenih sprememb ter gospodarske in politične krize. Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je zapečatila njeno usodo. Po razširitvi vojne na Hrvaškem in v Bosni je JLA 20. maja 1992 prenehala obstajati.