Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Junan
Provinca Junan 云南省 | |
|---|---|
| v transkripcije | |
| • kitajščini | 云南省 (Yúnnán Shěng) |
| • okrajšava | YN / 滇 (Diān) ali 云 (Yún) |
     (v smeri urinega kazalca od zgoraj)
| |
.svg) Zemljevid, ki prikazuje lokacijo province Junan | |
| Koordinati: 25°03′N 101°52′E / 25.050°N 101.867°E | |
| Država | Ljudska republika Kitajska |
| Glavno mesto (in največje mesto) | Kunming |
| Enote | 16 prefektur, 129 okrajev, 1565 mestnih okrožij |
| Upravljanje | |
| • Vrsta | Provinca |
| • Telo | Provinčni ljudski kongres v Junanu |
| • Sekretar KKP | Ruan Čengfa (pinjin: Ruan Chengfa) |
| • Predsednik kongresa | Ruan Čengfa (pinjin: Ruan Chengfa) |
| • Guverner | Vang Jubo (pinjin: Wang Yubo) |
| • Predsednik KLPPK-ja | Li Džjang (pinjin: Li Jiang) |
| Površina | |
| • Skupno | 394.000 km2 |
| Rang | 8. |
| Najvišja | 6.740 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 47.209.277 |
| • Rang | 12. |
| • Gostota | 120 preb./km2 |
| • Rang gostote | 24. |
| Demografija | |
| • Etnična sestava | |
| • Jeziki in narečja | Jugozahodna mandarinščina 25 jeziki etničnih manjšin |
| Koda ISO 3166 | CN-YN |
| BDP (2020) | CNY 2,45 milijardi $ 355 milijard(18.)[3] |
| - na prebivalca | CNY 51.943 USD 7.528 (26.) |
| • rast |  4,0 % |
| HDI (2018) | 0,672[4] srednja · 30. |
| Spletna stran | www |
| Junan | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
.svg) "Junan" v poenostavljeni (zgoraj) in tradicionalni (spodaj) kitajski pisavi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 云南 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 雲南 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | "Južno od pisanih oblakov"（彩雲之南/ 彩云之南）[5] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ji ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ji | ꒊꆈ yyp nuo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Taj Lue ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Taj Lue | ᦑᦱᧃ ᦑᦳᧂ yun nuo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lisu ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lisu | ꓬꓱ-ꓠ ye na | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tibetansko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tibetansko | ཡུན་ནན་ yun nan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Severno tajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Severno tajsko | วิเทหราช Witheharat | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
Junan (kitajsko: ; pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Obsega približno 394.000 kvadratnih kilometrov in ima 48,3 milijona prebivalcev (stanje leta 2018). Glavno mesto province je Kunming. Pokrajina meji na kitajske province Guidžov, Sečuan, avtonomni regiji Guangši in Tibet ter na države jugovzhodne Azije: Vietnam, Laos in Mjanmar. Junan je bila leta 2014 četrta najmanj razvita provinca na Kitajskem glede na dohodek na prebivalca.[6]
Junan leži v gorskem območju, z visokimi nadmorskimi višinami na severozahodu in nizkimi vzpetinami na jugovzhodu. Večina prebivalcev živi v vzhodnem delu province. Na zahodu se višina lahko razlikuje od gorskih vrhov do rečnih dolin kar za 3000 metrov. Junan je bogat z naravnimi viri in ima največjo raznolikost rastlinstva na Kitajskem. Od približno 30.000 vrst višjih rastlin na Kitajskem, jih ima Junan morda 17.000 ali več.[7] Zaloge aluminija, svinca, cinka in kositra so največje na Kitajskem, poleg tega pa obstajajo tudi velike zaloge bakra in niklja.
Cesarstvo dinastije Han je najprej vzpostavilo diplomatske odnose s provinco konec 2. stoletja pred našim štetjem in postala je del Svilne ceste do Bhitargarha v Bangladešu. Postala je sedež kitajsko-tibetanskega kraljestva Nandžao (pinjin: Nanzhao) v 8. stoletju. Nandžao je bilo večetnično, a elita je najbolj verjetno govorila severno narečje Ji. Mongoli so osvojili regijo v 13. stoletju, z lokalnim nadzorom, ki so ga izvajali vojaki stari do tridesetih let. Od dinastije Juan naprej je bilo območje del gibanja prebivalstva, ki ga podpirala osrednja vlada proti jugozahodni meji, z dvema glavnima valoma priseljencev, ki so prihajali iz večinskih območij na severu in jugovzhodu Kitajske.[8] Japonska okupacija na severu med drugo svetovno vojno je, tako kot v drugih delih jugozahoda Kitajske, prisilila k selitvi večinskega prebivalstva Han v to regijo. Ta dva valova migracij sta prispevala k temu, da je Junan ena od najbolj etnično raznolikih provinc Kitajske, pri čemer je okoli 34 odstotkov celotnega prebivalstva pripada etničnim manjšinam. Med večjimi etničnimi skupinami so Ji, Baj, Hani, Džuang, Daj in Mjaoji.
- ↑ »Doing Business in Yunnan Province of China«. Ministry Of Commerce - People's Republic Of China. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2019. Pridobljeno 5. avgusta 2013.
- ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ GDP-2020 is a preliminary data »Home - Regional - Quarterly by Province« (tiskovna objava). China NBS. 1. marec 2021. Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ »Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab«. globaldatalab.org. Pridobljeno 17. aprila 2020.
- ↑ To je običajna razlaga "Junana", vendar je prvotna etimologija negotova.
- ↑ »Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions«. PRC Central Government Official Website. Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2014. Pridobljeno 17. maja 2014.
- ↑ David Paterson, Kunming Institute of Botany’s honorary senior horticulturalist and former director of the Royal Botanic Garden in Edinburgh, Scotland
- ↑ Lee, James (1982). »The Legacy of Immigration in Southwest China, 1250-1850«. Annals de démographie historique. 1982: 279–304.
Previous Page Next Page
