Kaledonci

Kaledonci (latinsko Caledones, antično grško Καληδώνες [Kaledónes]) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske. Rimljani so njihovo ozemlje imenovali Kaledonija in jih na začetku prištevali k Britom.^[1] Kasneje si jih razlikovali od njih in jih preimenovali v Pikte. Kaledonci so bili sovražniki Rimljanov, ki so zasedli večji del Velike Britanije in tam ustanovili svojo provinco Britannio.

Naziv Caledones bi lahko izhajal iz britskega izraza caled - trd ali grob, kateremu je dodan keltski izraz za velik. Naziv *caledonos bi zato lahko pomenil veliko, trdo/grobo osebo, *caledoni pa veliko, trdo/grobo ljudstvo. Druga možnost je, da izhaja iz brtiskega calet-donia, ki ima popolnoma enak pomen. Tretje možnost je, da izhaja iz gelskega izraza coille – gozd, kar bi pomenilo ljudstvo iz gozda.

Kaledonci so bili, podobno kot mnoga druga keltska plemena v Britaniji, graditelji gradišč in kmetje, ki so večkrat porazili Rimljane in bili tudi sami poraženi. Rimljani niso nikoli v celoti zasedli Kaledonije, čeprav so to večkrat poskusili. Skoraj vsi podatki o njih prihajajo iz virov njihovih sovražnikov Rimljanov, zato je o njih težko dobiti popolnoma objektivno sliko.

Britanski zgodovinar Peter Salway, specialist za Rimsko Britanijo, domneva, da so bili Kaledonci skupina upornih domorodnih piktskih plemen, ki so zaradi vedno večjega pritiska Rimljanov pobegnila iz Britanije. Kaledonci, po katerih se imenuje zgodovinska Kaledonska plemenska zveza, so se v vojni z Rimljani morda združili s plemeni iz severne srednje Škotske, na primer z Vakomagi, Teksali in Venikonci, ki jih omenja Ptolemaj. Rimljani so z nekaterimi britskimi plemeni, med njimi z Votadini, sklenili premirje in s tem ustvarili učinkovite tamponske države.

1. ↑ Encyclopaedia Romana, University of Chicago, pridobljeno dne 1. marca 2007.