Kapadokija Καπαδοκία | |
---|---|
Antična pokrajina v Mali Aziji | |
Lokacija | centralna Mala Azija |
Obdobje | 297-74 pr. n. št. |
Zgodovinska prestolnica | Mazaca |
Rimska provinca | Kapadokija |
Kapadokija (turško Kapadokya, starogrško Καπαδοκία, latinizirano: Kapadokía, latinsko Cappadocia, staroperzijsko Katpatuka, perzijsko کاپادوکیه, latinizirano: Kāpādōkiyeh) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Herodot poroča, da so v njegovem času Kapadokijci poseljevali celotno regijo od gorovja Taurus na jugu in skoraj do Euksine (Črno morje) na severu. Na jugu je torej mejila na Taurus, ki jo je ločeval od Kilikije, na vzhodu na gornji Evfrat in Armensko višavje, na severu na Črno morje in na zahodu na Likaonijo in vzhodno Galatijo.[1]
Ime Kapadokija se je v krščanskih virih uporabljalo skozi celo zgodovino in se še vedno pogosto uporablja, predvsem v mednarodnem turizmu, ker opredeljuje regijo z izjemnimi naravnimi znamenitostmi, predvsem s pravljičnimi dimniki in edinstveno zgodovinsko in kulturno dediščino.