Katalonske grofije

Katalonske grofije (katalonsko: Comtats catalans, IPA: [kumtats kətəɫans]) so srednjeveške državne tvorbe, vključene v Katalonski principat in Aragonsko krono.

Katalonske grofije je zgodovinski izraz, ki označuje grofije na severovzhodu Iberskega polotoka od nastanka ozemlja Marca Hispanica, kot del Frankovskega kraljestva. Grofije v veliki meri ustrezajo čemur kasneje pravimo Katalonski principat ter predstavlja začetek prihodnje Katalonije. Leta 778 je Karel Veliki vodil prvo odpravo v Hispanio, da bi ustvaril tamponsko državo med mavri iz al-Andaluza in Akvitanijskim kraljestvom. Leta 781 je imenoval svojega triletnega sina, Ludvika I. Pobožnega, za kralja Akvitanije in ga tja poslal, da bi v kraljestvu vladal, da bi varoval južno mejo in razširil kraljestvo proti jugu, na ozemlje Mavrov. Grofije so bile prvotno fevdalne enote, podrejene Frankovskemu kraljestvu. Grofe so imenovali Franki in njim so morali tudi objubiti vdanost. Nasledstvo ni bilo avtomatično, o tem je odločal Frankovski kralj. S povečanjem moči Belonidov (potomcev Belona I. Karkasonskega) in z močnimi osebnostmi kot sta bila Sunifred I. Barcelonski (okoli 844-848) in Vilfred I. Kosmati (okoli 870 – 897) ter predvsem zaradi oslabitve Frankovskega kraljestva, sta imenovanje grofov in nasledstvo postala le formalnost, do leta 987, ko so grofje postale neodvisne od Frankov z Borelom II. Barcelonskim.