Kleopatra VII.

Kleopatra VII.
Kraljica Ptolemajskega kraljestva
Vladanje	51 – 12. avgust 30 pr. n. št. (21 let)
Predhodnik	Ptolemaj XII.
Naslednik	Ptolemaj XV. Cezarion
Sovladarji	Ptolemaj XII. Ptolemaj XIII. Ptolemaj XIV. Ptolemaj XV. Cezarion
Rojstvo	cca. 13. januar 69 pr. n. št. Aleksandrija, Ptolemajsko kraljestvo[1]
Smrt	12. avgust 30 pr. n. št. (39 let) Aleksandrija, Ptolemajsko kraljestvo[2][3][4]
Pokop	Neznano, verjetno v Egiptu
Zakonec	Ptolemaj XIII. Ptolemaj XIV. Mark Antonij
Potomci	Cezarion Aleksander Helij Kleopatra Selena, kraljica Mavretanije Ptolemaj XIV.
Imena Kleopatra VII. Tea Filopator
Vladarska rodbina	Ptolemajci
Oče	Ptolemaj XII.
Mati	Kleopatra V. (verjetno)

Kleopatra VII. Filopator (koinskogrško Κλεοπάτρα Θεά Φιλοπάτωρ, dob. 'Kleopatra, očeta ljubeča boginja'), kraljica Ptolemajskega kraljestva, * 69 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 12. avgusta 30 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt.

Kleopatrina mati je bila najverjetneje Kleopatra V. Trifaina, oče pa Ptolemaj XII. Aulet. Imela je tudi nekaj bratov in sester in polbratov ter polsester. Sedem egipčanskih kraljic se je imenovalo Kleopatra, a najbolj znana med njimi je bila zadnja.

Kleopatra VII. je bila zelo inteligentna in predana svoji državi. Tekoče je govorila devet jezikov, bila je matematičarka in dobra poslovna ženska. Imela je karizmatično osebnost in bila je rojen vodja. Že kot deklica je bila nagnjena k spletkam. Imela je močno željo po lepoti, zato je veliko časa preživela pred ogledalom in se pritoževala, saj ji veliko stvari na sebi ni bilo všeč kot je na primer ustnice, ličnice in nos vendar je Kleopatra napake spretno prikrila z ličili in s pogostim barvanjem las.

Kleopatra VII. je bila zadnji vladar iz makedonske Ptolemajske dinastije in s tem zadnji grški vladar Egipta. Na prestol se je povzpela leta 51 pr. n. št. kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemaja XIII. Leta 48 pr. n. št. je brat s svetovalci Kleopatro prisilil, da je zapustila Egipt. Istega leta je v Egipt prispel Gaj Julij Cezar in deloval kot posrednik v sporu med Kleopatro in Ptolemajem. Postal je Kleopatrin ljubimec. V kratki vojni, ki je sledila, je bil Ptolemaj ubit, Cezar pa je Kleopatri vrnil prestol. 47 pr. n. št. se je vrnil v Rim, Ptolemajski Egipt pa je ostal neodvisen. Kleopatri se je rodil sin (domnevno Cezarjev), imenovan Ptolemaj XV. Cezarion ali Cezarion (Cezarček). Kleopatra je s Cezarionom med letoma 46 pr. n. št. in 44 pr. n. št. bivala v Rimu.

Leta 42 pr. n. št. je Kleopatrin ljubimec postal Mark Antonij, eden od triumvirov. Rodili so se jima trije otroci. V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je ostala na strani Marka Antonija. V bitki pri Akciju 31 pr. n. št. je poveljevala egipčanskemu ladjevju na strani Antonija. Po porazu sta zbežala v Aleksandrijo. Potem ko je Oktavijan 30 pr. n. št. zavzel Egipt, je nekaj dni po samomoru Marka Antonija tudi sama storila samomor.

Večina virov o Kleopatri je močno pristranskih, saj izvirajo iz vladavine Oktavijana, ki je bil Kleopatrin politični nasprotnik.

1. ↑ Loviglio J. Cleopatra exhibit tells an intriguing tale — The Washington Post, 2010.
   d:Track:Q166032d:Track:Q94222606
2. ↑ http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03612759.2010.539496
3. ↑ http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/03612759.2010.539496
4. ↑ http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/03612759.2011.539495