Korejska vojna | |||||
---|---|---|---|---|---|
Del hladne vojne | |||||
![]() ![]() ![]() V smeri urinega kazalca z vrha: ameriški marinci se umikajo med Bitko pri zbiralniku Chosin; izkrcanje OZN pri pristanišču Incheon, začetek bitke za Inchon; Korejski begunci pred ameriškim tankom M26 Pershing; USS Princeton in letala F9F Panther enote VF-191 na poti proti Sui-ho Dam; padli kitajski vojaki med bitko pri reki Samichon; ameriški marinci pod vodstvom poročnika Baldomera Lopeza med izkrcanjem pri Incheonu; lovsko letalo F-86 Sabre | |||||
| |||||
Udeleženci | |||||
Združeni Narodi: Tehnična podpora: Medicinska podpora: ![]() |
Severna Koreja in zavezniki:
![]() | ||||
Poveljniki in vodje | |||||
![]() |
![]() | ||||
Moč | |||||
| Skupaj: 1.066.000 | ||||
Žrtve in izgube | |||||
Južna Koreja: |
Severna Koreja: | ||||
Civilne žrtve mrtvi/ranjeni = približno 2 milijona [16] |
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. Sledila je velika zavezniška ofenziva, v kateri so zavezniki severnokorejsko vojsko potisnili na sever proti korejsko-kitajski meji. Ker so se zavezniki, novembra 1950, že nevarno približali kitajski meji, je Kitajska nepričakovano vstopila v vojno in v boj poslala milijon vojakov, ki so dobesedno preplavili zavezniške položaje. Sledil je zavezniški umik do 38. vzporednika, kjer se je fronta nato ustalila. Boji med državama so se končali 27. julija 1953 s podpisom premirja in nastankom demilitarizirane cone (DMC).
Vojna je predstavljala enega izmed vrhuncev hladne vojne in je skoraj pripeljala do uporabe jedrskega orožja. Bila pa je tudi bojišče, kjer so svetovne velesile merile svoje vojaške moči ter se tako izogibale neposrednemu spopadu med seboj, ki bi lahko pripeljal do uporabe jedrskega orožja in tretje svetovne vojne. Vojna je bila zanimiva tudi iz taktičnega vidika, saj so bili v njej uporabljeni načini bojevanja iz prve in druge svetovne vojne.
ZDA Korejsko vojno ne šteje za pravo vojno, ampak le za policijsko akcijo, saj kongres ni nikoli razglasil vojnega stanja.