Kraljevina Sicilija Regnum Siciliae
| |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
1130–1816 | |||||||
![]() Kraljevina Sicilija leta 1154 | |||||||
Glavno mesto | Palermo (1130-1266) Messina (1130-1678) Neapelj (1266-1282) Catania(1282-1401) | ||||||
Skupni jeziki | latinščina (1130-1816), grščina (1130-1300), arabščina (1130-1276), italijanščina (1713-1816)[1] | ||||||
Religija | katolicizem | ||||||
Vlada | monarhija | ||||||
kralj Sicilije | |||||||
• 1130-1194 | Rogerij II. Sicilski in potomci | ||||||
• 1194-1266 | Henrik VI. Hohenstaufen in nasledniki | ||||||
• 1266–1282 | Karel I. Anžujski | ||||||
• 1282-1516 | Peter III. Aragonski in nasledniki | ||||||
• 1516-1734 | Karel V. Habsburški in nasledniki | ||||||
• 1734-1816 | Karel III. Španski in naslednik | ||||||
• 1130-1816 | Sicilski parlament | ||||||
Zgodovina | |||||||
• papež Anaklet II. podeli naslov Rex Siciliae Rogeriju II. Altavilla | 1130 | ||||||
• nastop švabskih vladarjev | 1194 | ||||||
• nastop aragonskih vladarjev | 1285 | ||||||
• vključitev v Kraljevino Dveh Sicilij | 1816 1816 | ||||||
Valuta | zlata unča, sicilska piastra, tarì, grano, picciolo | ||||||
|
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji. Trajala je (s presledki omejene samostojnosti) od leta 1130 do leta 1816. V tem dolgem obdobju sta bili oblika in posest kraljevine nekajkrat spremenjeni, vendar se zaradi neprekinjenega delovanja njenega parlamenta [2] obravnava kot ista država. Zametek Sicilskega parlamenta sega v leto 1097, ko ga je sklical Norman Rogerij I. Sicilski po zavzetju celotnega otoka, vendar se postavlja datum uradnih sklicanj v leto 1130, ko je nastala kraljevina. V parlamentu, ki je imel sedež v Palermu, mnogi zgodovinarji vidijo prototip moderne ureditve evropskih držav [3]