Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija
Regnum Siciliae
1130–1816
Zastava Kraljevina Sicilija
zastava
grb Kraljevina Sicilija
grb
Kraljevina Sicilija leta 1154
Kraljevina Sicilija leta 1154
Glavno mestoPalermo (1130-1266)
Messina (1130-1678)
Neapelj (1266-1282)
Catania(1282-1401)
Skupni jezikilatinščina (1130-1816), grščina (1130-1300), arabščina (1130-1276), italijanščina (1713-1816)[1]
Religija
katolicizem
Vladamonarhija
kralj Sicilije 
• 1130-1194
Rogerij II. Sicilski in potomci
• 1194-1266
Henrik VI. Hohenstaufen in nasledniki
• 1266–1282
Karel I. Anžujski
• 1282-1516
Peter III. Aragonski in nasledniki
• 1516-1734
Karel V. Habsburški in nasledniki
• 1734-1816
Karel III. Španski in naslednik
• 1130-1816
Sicilski parlament
Zgodovina 
• papež Anaklet II. podeli naslov Rex Siciliae Rogeriju II. Altavilla
1130
• nastop švabskih vladarjev
1194
• nastop aragonskih vladarjev
1285
• vključitev v Kraljevino Dveh Sicilij
1816 1816
Valutazlata unča, sicilska piastra, tarì, grano, picciolo
Naslednice
Kraljevina Dveh Sicilij
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »continent«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »region«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »country«

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji. Trajala je (s presledki omejene samostojnosti) od leta 1130 do leta 1816. V tem dolgem obdobju sta bili oblika in posest kraljevine nekajkrat spremenjeni, vendar se zaradi neprekinjenega delovanja njenega parlamenta [2] obravnava kot ista država. Zametek Sicilskega parlamenta sega v leto 1097, ko ga je sklical Norman Rogerij I. Sicilski po zavzetju celotnega otoka, vendar se postavlja datum uradnih sklicanj v leto 1130, ko je nastala kraljevina. V parlamentu, ki je imel sedež v Palermu, mnogi zgodovinarji vidijo prototip moderne ureditve evropskih držav [3]

  1. Všteti so samo jeziki, v katerih se je ohranila kaka uradna listina. Pogovornih jezikov je bilo več, razen naštetih na primer še sicilščina, hebrejščina in južnoitalijanska narečja.
  2. Croce, B.: Storia del Regno di Napoli. Bari-Roma 1980
  3. Glejeses, V.: La storia di Napoli, Napoli 1990

Previous Page Next Page