Krn

Krn
Pogled na Krn s Tonovcovega gradu
Najvišja točka
Nadm. višina	2.244 m
Prominenca	605 m [1]
Koordinate	46°15′58.752″N 13°39′31″E / 46.26632000°N 13.65861°E / 46.26632000; 13.65861
Geografija
Krn Lega: Slovenija
Gorovje	Julijske Alpe
Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Lepena Občina Bovec
RKD št.	7162 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP	9. januar 1998

Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.

Krn je vrh v skupini, ki je na skrajnem jugozahodnem koncu Julijskih Alp. Obkrožajo jo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Pobočja strmo padajo v doline z zelo nizko nadmorsko višino, kar daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih pokrita z gozdom, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.

Po pobočju Krna so nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašne planine, ki delujejo še danes.

Krnsko jezero, največje slovensko visokogorsko jezero, leži v kotanji med Lemežem in Malim Šmohorjem.

Krnsko pogorje je zanimivo tudi v geološkem smislu. Medledeniška morena na poti iz planine Kuhinja je ena večjih v Alpah, Posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin. Majhno Jezero v Lužnici leži v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom.

Ker so se tu odvijali srditi boji na Soški fronti je po pogorju še polno ostankov.

Kot posledica potresov iz let 1998 in 2004 so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal.

1. ↑ »Krn - peakbagger«. peakbagger.com. Pridobljeno 6. januarja 2015.
2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7162«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.