Krom

Krom, ₂₄Cr

Krom
Izgovarjava	IPA: [ˈkroːm] IPA: [ˈkrɔm]
Videz	kovinski kot srebro
Standardna atomska teža Ar, std(Cr)	51,9961(6)[1]
Krom v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Cr ↓ Mo vanadij ← krom → mangan
Vrstno število (Z)	24
Skupina	skupina 6
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d5 4s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 13, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1907 °C
Vrelišče	2671 °C
Gostota (blizu s.t.)	7,19 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,3 g/cm3
Talilna toplota	21,0 kJ/mol
Izparilna toplota	347 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	23,35 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.383 1.534 1.718 1.950 2.260 2.669
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (odvisno od oksidacijskega stanja, kisel, bazni ali amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,66
Ionizacijske energije	1.: 652,9 kJ/mol 2.: 1590,6 kJ/mol 3.: 2987 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 128 pm
Kovalentni polmer	139±5 pm
Spektralne črte kroma
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	5940 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	4,9 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	93,9 W/(m⋅K)
Električna upornost	125 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	antiferomagnetik (natančneje: SDW)[2]
Magnetna susceptibilnost	+280,0·10−6 cm3/mol (273 K)[3]
Youngov modul	279 GPa
Strižni modul	115 GPa
Stisljivostni modul	160 GPa
Poissonovo razmerje	0,21
Mohsova trdota	8,5
Trdota po Vickersu	1060 MPa
Trdota po Brinellu	687–6500 MPa
Številka CAS	7440-47-3
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Louis Nicolas Vauquelin (1794, 1797)
Najpomembnejši izotopi kroma
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 50Cr 4,345% stabilen 51Cr sint. 27,7025 d ε 51V γ – 52Cr 83,789% stabilen 53Cr 9,501% stabilen 54Cr 2,365% stabilen
Kategorija: Krom prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu. Je jekleno-siva, sijoča in trdna kovina, ki jo je moč izjemno poleščiti in se težko spaja ter je odporna proti koroziji in potemnitvi.

Najpogostejša oksidacijska stanja kroma so +2, +3, in +6, kjer je +3 najstabilnejše. Relativno redkejša sta +4 in +5. Spojine kroma z oksidacijskim stanjem 6 so močni oksidanti.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Fawcett, Eric (1988). »Spin-density-wave antiferromagnetism in chromium«. Reviews of Modern Physics. 60: 209. Bibcode:1988RvMP...60..209F. doi:10.1103/RevModPhys.60.209.
3. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.