Kserks I.

Kserks I.
Kralj Perzije in Medije Veliki kralj Kalj kraljev Kralj narodov Faraon Egipta
Relief Kserksesa na njegovi grobnici v Nakš-e Rostamu
Kralj Perzije
Vladanje	486–465 pr. n. št.
Kronanje	oktober 486 pr. n. št.
Predhodnik	Darej I.
Naslednik	Artakserks I.
Rojstvo	519 pr. n. št. Iran
Smrt	465 pr. n. št.[1] Perzija[d]
Pokop	Perzija
Potomci	Amitis Histasp Artakserks I. Arsam, satrap Egipta
Vladarska rodbina	Ahemenidi
Oče	Darej I.
Mati	Atosa
Religija	Zaratustrstvo

Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a , Hašajarša, vladar herojev,^[2] perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr. n. št., ko ga je umoril poveljnik kraljeve telesne straže Artaban, * 518 pr. n. št., † 465 pr. n. št.

Kserks je zelo verjetno perzijski kralj Ahasver (hebrejsko אֲחַשְׁוֵרוֹשׁ, Axašweroš) iz Esterine knjige^[3][4][5][6] V grški zgodovini je znan po neuspeli invaziji na Grčijo leta 480 pr. n. št. Njegova vojska preplavila Grčijo do Korintske ožine^[7][8] in bila nato v bitkah pri Salamini in Patajah odločilno poražena. Leto kasneje se je druga perzijska invazija na Grčijo končala. Kserks je takoj po prihodu na prestol zadušil upor v Egiptu in Babiloniji in nadziral zaključna dela različnih gradenj v Suzi in Perzepolisu.

1. ↑ Huot J. Encyclopædia Britannica
   d:Track:Q5375741
2. ↑ XERXES i. The Name, Encyclopaedia Iranica.
3. ↑ Estera 1, 1-22. BIBLIJA.net.
4. ↑ »Ahasuerus«. JewishEncyclopedia.com. Pridobljeno 25. julija 2014.
5. ↑ Encyclopaedia perthensis, or, Universal dictionary of the arts, sciences, literature, etc.: intended to supersede the use of other books of reference. Google Books. 1816. Pridobljeno 25. julija 2014.
6. ↑ Law, George (4. junij 2010). Identification of Darius the Mede. Google Books. ISBN 9780982763100. Pridobljeno 25. julija 2014.
7. ↑ Lazenby, J.F. (1993). The Defence of Greece, 490-479 B.C. Aris & Phillips. ISBN 9780856685910. Pridobljeno 7. septembra 2016.
8. ↑ Brian Todd Carey, Joshua Allfree, John Cairns. Warfare in the Ancient World Pen and Sword, 19 jan. 2006 ISBN 1848846304