Kura (reka)

Kura Mtkvari
Sotočje rek Aragvi in Kura (Mtkvari), Mcheta
porečje reke Kura
Etimologija	v povezavi s Kirom Velikim
Lokacija
Države	Turčija, Gruzija, Azerbajdžan
Regija	Kavkaz
Mesta	Kašuri, Gori, Borjomi, Tbilisi, Rustavi, Mingacevir, Zardab, Sabirabad, Neftçala
Fizične lastnosti
Izvir	Mali Kavkaz
⁃ lokacija	blizu jezera Kartsaki, Kars, Turčija
⁃ koordinati	40°40′31″N 42°44′32″E / 40.67528°N 42.74222°E / 40.67528; 42.74222
⁃ nadm. višina	2740 m[1]
Izliv	Kaspijsko jezero
⁃ lokacija	Neftçala, Azerbajdžan
⁃ koordinati	39°19′32″N 49°20′07″E / 39.32556°N 49.33528°E / 39.32556; 49.33528
⁃ nadm. višina	-26,5 m[2]
Dolžina	1515 km[3]
Površina porečja	198.300 km2[6]
Pretok
⁃ lokacija	tik pod sotočjem z reko Aras[4]
⁃ povprečje	443 m3/s[4]
⁃ minimum	206 m3/s[5]
⁃ maksimum	2250 m3/s[5]
Pretok
⁃ lokacija	meja med Gruzijo in Azerbajdžanom
⁃ povprečje	378 m3/s
Značilnosti porečja
Rečni sistem	kaspijsko porečje
Pritoki
⁃ levi	Liakhvi, Aragvi, Iori, Alazani
⁃ desni	Algeti, Krami, Tartarčaj, Aras

Kura (armensko Կուր, Kur; azerbajdžansko Kür; starogrško Cyrus; gruzinsko მტკვარი, Mt'k'vari; kurdsko rûbara kur; turško Kura)^[7][8] je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero. Vanjo se stekajo vode z južnih obronkov Velikega Kavkaza in severnih obronkov Malega Kavkaza, preko glavnega pritoka Aras pa še z južnih obronkov Malega Kavkaza.

Regija je naseljena že od pradavnine in arheološki dokazi o kmetijstvu v dolini Kure so stari prek 4500 let. Kasneje so se tu razvile kompleksne civilizacije, ki pa so do leta 1200 n. št. večjidel propadle zaradi naravnih nesreč in vdorov tujih zavojevalcev. Izrabljanje gozdov v porečju je vodilo do erozije in vse močnejših poplav v 20. stoletju. V času Sovjetske zveze so bili na reki zgrajeni številni jezovi in kanali za izkoriščanje za električno energijo in namakanje, zaradi katerih je Kurin spodnji tok zdaj počasnejši in plitkejši. Poleg tega jo zmerno onesnažujejo industrijska središča, kot sta Tbilisi in Rustavi v Gruziji.

1. ↑ Guluzada, Lidiya. »Kura River—Transboundary Watercourse of Caucasus« (PDF). Fondazione Eni Enrico Mattei. Pridobljeno 12. marca 2010.
2. ↑ »General Background«. Caspian Environment Programme. 6. november 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2001. Pridobljeno 12. marca 2010.
3. ↑ »Regional Partnership for Prevention of Transboundary Degradation of the Kura-Aras River Basin«. Environmental Conservation and Management. United Nations Development Programme. 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2008. Pridobljeno 12. marca 2010.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Rustanov, S. G. (1967). »Drift Balance of the Kura River in its Lower Course« (PDF). Institute of Geography of the Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR. Symposium on River Morphology. General Assembly of Bern. Commission of Surface Waters. Pridobljeno 5. aprila 2010.
5. ↑ ^{5,0 5,1} »Kura River Discharge at Surra«. River Discharge Database. Center for Sustainability and the Global Environment. 1930–1984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2010. Pridobljeno 12. marca 2010.
6. ↑ Mammadov, R.M.; Verdiyev, R. (Februar 2009). »Integrated Water Resources Management as Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin« (PDF). United Nations Economic Commission for Europe. Pridobljeno 12. marca 2010.
7. ↑ Allen, William Edward David. A history of the Georgian people: from the beginning down to the Russian conquest in the nineteenth century, Routledge & Kegan Paul, 1971, p.8. ISBN 978-0-7100-6959-7
8. ↑ Gachechiladze, Revaz. The New Georgia, TAMU Press, 1996, p.18. ISBN 978-0-89096-703-4