Lipid

V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.^[1][2] Med glavne funkcije lipidov spadajo shranjevanje energije, celično ter tkivno signaliziranje in gradnja celičnih membran.^[3][4] Lipidi so uporabni denimo v kozmetični in prehrambni industriji, koristijo pa jih tudi v nanotehnologiji.^[5]

Nekateri strokovnjaki lipide označujejo za hidrofobne ali amfifilne majhne molekule, katerih amfifilna (amfipatična) narava jim v vodnem okolju omogoča tvorbo struktur, kot so denimo vezikli, eno- ali večslojni liposomi in membrane. Biološke lipide gradita dve glavni biokemijski podenoti: ketoacilna in izoprenska skupina. V skladu s tem kriterijem se lahko lipide razdeli na osem kategorij: maščobne kisline, glicerolipide, glicerofosfolipide, sfingolipide, saharolipide, poliketide, sterolne lipide in prenolne lipide.^[6]

Pogosto se kot sopomenka za lipide uporablja tudi izraz maščobe, četudi so slednje podskupina lipidov, imenovanih triacilgliceroli (trigliceridi). Lipidi zajemajo tudi molekule, kot so denimo maščobne kisline in njihovi derivati (tri-, di- ali monogliceridi ter fosfolipidi), sem pa hkrati spadajo razni presnovki, ki vsebujejo sterole (na primer holesterol). Četudi ljudje in drugi sesalci uporabljajo kopico presnovnih poti za razgradnjo in izgradnjo lipidov, je nekaj lipidov esencialnih ter jih organizem ne more sintetizirati in so zato obvezna sestavina prehrane.^[7]

1. ↑ IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "lipids". DOI: 10.1351/goldbook.L03571
2. ↑ »Definition of LIPID«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 7. junija 2021.
3. ↑ Fahy, Eoin; Subramaniam, Shankar; Murphy, Robert C.; Nishijima, Masahiro; Raetz, Christian R. H.; Shimizu, Takao; Spener, Friedrich; van Meer, Gerrit; Wakelam, Michael J. O. (april 2009). »Update of the LIPID MAPS comprehensive classification system for lipids«. Journal of Lipid Research. Zv. 50 Suppl. str. S9–14. doi:10.1194/jlr.R800095-JLR200. ISSN 0022-2275. PMC 2674711. PMID 19098281.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
4. ↑ Subramaniam, Shankar; Fahy, Eoin; Gupta, Shakti; Sud, Manish; Byrnes, Robert W.; Cotter, Dawn; Dinasarapu, Ashok Reddy; Maurya, Mano Ram (12. oktober 2011). »Bioinformatics and systems biology of the lipidome«. Chemical Reviews. Zv. 111, št. 10. str. 6452–6490. doi:10.1021/cr200295k. ISSN 1520-6890. PMC 3383319. PMID 21939287.
5. ↑ Mashaghi, Samaneh; Jadidi, Tayebeh; Koenderink, Gijsje; Mashaghi, Alireza (21. februar 2013). »Lipid nanotechnology«. International Journal of Molecular Sciences. Zv. 14, št. 2. str. 4242–4282. doi:10.3390/ijms14024242. ISSN 1422-0067. PMC 3588097. PMID 23429269.
6. ↑ Fahy, Eoin; Subramaniam, Shankar; Murphy, Robert C.; Nishijima, Masahiro; Raetz, Christian R. H.; Shimizu, Takao; Spener, Friedrich; van Meer, Gerrit; Wakelam, Michael J. O. (april 2009). »Update of the LIPID MAPS comprehensive classification system for lipids«. Journal of Lipid Research. Zv. 50 Suppl. str. S9–14. doi:10.1194/jlr.R800095-JLR200. ISSN 0022-2275. PMC 2674711. PMID 19098281.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
7. ↑ »Essential Fatty Acid - an overview | ScienceDirect Topics«. www.sciencedirect.com. Pridobljeno 5. junija 2021.